Page 131 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 131
d. jontes in t. oblak črnič ■ digitalno nasilje v perspektivi medijskih študij ...
Graf 1: Identificirane kategorije mladostnikov glede na spletna tveganja.
enako visoko ocenjuje percepcijo tveganj tako na ravni fizičnega kot sple-
tnega nasilja, vendar pa ima v primerjavi z obema ostalima skupinama naj-
manj osebnih izkušenj z nasiljem na spletu. Gre torej za prestrašeno mladi-
no, ki svoje zaznave o visoki ogroženosti verjetno presoja prek dejavnikov,
ki z neposrednimi izkušnjami sploh niso nujno povezane. Ravno naspro-
tno: le skupina ogroženih jim je tu sorodna, a zanje velja, da so bili konkre-
tnim tveganjem in grožnjam tudi največkrat izpostavljeni.
Že samo na ravni tukajšnjega namenskega vzorca mladih je torej
razvidno, kako izrazite distinkcije med mladimi obstajajo glede na nji-
hove percepcije o nasilju in konkretne izkušnje s spletnim nasiljem.
Zagotovo drži, da so za tretjino mladih, ki se upravičeno čutijo ogrožene,
ker so neposredno že izpostavljeni določenim tveganim praksam, hkra-
ti pa prisotnost spletnega nasilja tudi višje ocenjujejo, različne kampanje
ozaveščenosti še kako dobrodošle, saj jih opremljajo s potrebnimi znanji
in kompetencami, kako se v prihodnje groženj obvarovati. Vendar je vsaj
za pristop znotraj medijskih študij še posebej indikativna izrazita skupi-
na prestrašenih mladih, ki izkušenj z nasiljem praktično nimajo, a hkrati
se jim najbolj od vseh zdi, da je spletnega nasilja ogromno. Ta visoka dis-
krepanca med osebnim neizkustvom in občutkom, kako močno je nasilje
kot fenomen prisotno, je gotovo pogojena z medijskim diskurzom in kon-
tekstom njihovega vsakdana. Tudi v luči teh rezultatov smo želeli preve-
riti, kakšna so socialna ozadja naštetih kategorij mladih glede na izbrane
socio-demografske lastnosti (Graf 2), da bi identificirali, katere kategori-
je so morda bolj tvegane (ogrožene) in katere manj oz. kaj jih dela bolj na-
gnjene k tveganju in kaj ne.
129
Graf 1: Identificirane kategorije mladostnikov glede na spletna tveganja.
enako visoko ocenjuje percepcijo tveganj tako na ravni fizičnega kot sple-
tnega nasilja, vendar pa ima v primerjavi z obema ostalima skupinama naj-
manj osebnih izkušenj z nasiljem na spletu. Gre torej za prestrašeno mladi-
no, ki svoje zaznave o visoki ogroženosti verjetno presoja prek dejavnikov,
ki z neposrednimi izkušnjami sploh niso nujno povezane. Ravno naspro-
tno: le skupina ogroženih jim je tu sorodna, a zanje velja, da so bili konkre-
tnim tveganjem in grožnjam tudi največkrat izpostavljeni.
Že samo na ravni tukajšnjega namenskega vzorca mladih je torej
razvidno, kako izrazite distinkcije med mladimi obstajajo glede na nji-
hove percepcije o nasilju in konkretne izkušnje s spletnim nasiljem.
Zagotovo drži, da so za tretjino mladih, ki se upravičeno čutijo ogrožene,
ker so neposredno že izpostavljeni določenim tveganim praksam, hkra-
ti pa prisotnost spletnega nasilja tudi višje ocenjujejo, različne kampanje
ozaveščenosti še kako dobrodošle, saj jih opremljajo s potrebnimi znanji
in kompetencami, kako se v prihodnje groženj obvarovati. Vendar je vsaj
za pristop znotraj medijskih študij še posebej indikativna izrazita skupi-
na prestrašenih mladih, ki izkušenj z nasiljem praktično nimajo, a hkrati
se jim najbolj od vseh zdi, da je spletnega nasilja ogromno. Ta visoka dis-
krepanca med osebnim neizkustvom in občutkom, kako močno je nasilje
kot fenomen prisotno, je gotovo pogojena z medijskim diskurzom in kon-
tekstom njihovega vsakdana. Tudi v luči teh rezultatov smo želeli preve-
riti, kakšna so socialna ozadja naštetih kategorij mladih glede na izbrane
socio-demografske lastnosti (Graf 2), da bi identificirali, katere kategori-
je so morda bolj tvegane (ogrožene) in katere manj oz. kaj jih dela bolj na-
gnjene k tveganju in kaj ne.
129
