Page 134 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 134
šolsko polje, letnik xxx, številka 1–2
Graf 4: Kaj počnejo skupine mladih na družbenih omrežjih?
Nasprotno pa je tretja skupina, poimenovana »ogroženi«, spletnim
tveganjem najbolj samoizpostavljena skupina, hkrati pa je na spletu in
predvsem na družbenih omrežjih najbolj izpostavljena in najbolj »dru-
žabno orientirana«, zato ima tudi potencialno edina izkušnje z nasiljem.
Velja za aktivne »prorabnike«, torej za tiste uporabnike, ki nimajo kla-
sičnega razmerja do spleta, ampak so aktivni in vključeni v vsebine, ki jih
proizvajajo sami in tudi drugi: dnevno namreč komentirajo spletne članke
in/ali tudi sami objavljajo video vsebine. Njihovo izpostavljenost potrjuje-
jo tudi podatki v Grafu 4: ogroženi mladi imajo v največji meri profile na
različnih družbenih omrežijih, hkrati pa najpogosteje objavljajo informa-
cije o sebi ter pogosteje komentirajo objave drugih. Ker je skupina ogro-
ženih na spletu aktivna v smislu odziva na vsebine in izjave drugih, je po-
tencialno lahko tudi bolj napadalna do drugih; torej ne gre nujno zgolj za
žrtve nasilja, temveč tudi za sokreatorje nasilnih izjav. K temu napeljuje-
jo tudi prevladujoče medijske prakse te skupine, ki se jih na kratko dota-
knemo v nadaljevanju.
Schols in de Haan (2016: 271–272) navajata, da najstniki, ki redko so-
delujejo v »offline« kulturnih aktivnostih, medije uporabljajo še bolj eks-
tenzivno, in izpostavljata, da je v njihovih spletnih aktivnostih popularna
kultura vseprisotna: poslušajo in delijo glasbo ter video posnetke s prija-
telji, gledajo filme in nalagajo na splet vsebine, ki jih ustvarijo sami. Vse to
je značilno tudi za naš vzorec (Graf 5). Še pomembneje: višje stopnje di-
gitalnih veščin so pozitivno povezane s spletno komunikacijo o visoki in
popularni kulturi. Zdi se torej, da so digitalne veščine predpogoj za sple-
tno komunikacijo o omenjenih vrstah kulture (prav tam: 282). Avtorja
sicer izpostavljata tudi razlike med spoloma pri participaciji v kulturnih
132
Graf 4: Kaj počnejo skupine mladih na družbenih omrežjih?
Nasprotno pa je tretja skupina, poimenovana »ogroženi«, spletnim
tveganjem najbolj samoizpostavljena skupina, hkrati pa je na spletu in
predvsem na družbenih omrežjih najbolj izpostavljena in najbolj »dru-
žabno orientirana«, zato ima tudi potencialno edina izkušnje z nasiljem.
Velja za aktivne »prorabnike«, torej za tiste uporabnike, ki nimajo kla-
sičnega razmerja do spleta, ampak so aktivni in vključeni v vsebine, ki jih
proizvajajo sami in tudi drugi: dnevno namreč komentirajo spletne članke
in/ali tudi sami objavljajo video vsebine. Njihovo izpostavljenost potrjuje-
jo tudi podatki v Grafu 4: ogroženi mladi imajo v največji meri profile na
različnih družbenih omrežijih, hkrati pa najpogosteje objavljajo informa-
cije o sebi ter pogosteje komentirajo objave drugih. Ker je skupina ogro-
ženih na spletu aktivna v smislu odziva na vsebine in izjave drugih, je po-
tencialno lahko tudi bolj napadalna do drugih; torej ne gre nujno zgolj za
žrtve nasilja, temveč tudi za sokreatorje nasilnih izjav. K temu napeljuje-
jo tudi prevladujoče medijske prakse te skupine, ki se jih na kratko dota-
knemo v nadaljevanju.
Schols in de Haan (2016: 271–272) navajata, da najstniki, ki redko so-
delujejo v »offline« kulturnih aktivnostih, medije uporabljajo še bolj eks-
tenzivno, in izpostavljata, da je v njihovih spletnih aktivnostih popularna
kultura vseprisotna: poslušajo in delijo glasbo ter video posnetke s prija-
telji, gledajo filme in nalagajo na splet vsebine, ki jih ustvarijo sami. Vse to
je značilno tudi za naš vzorec (Graf 5). Še pomembneje: višje stopnje di-
gitalnih veščin so pozitivno povezane s spletno komunikacijo o visoki in
popularni kulturi. Zdi se torej, da so digitalne veščine predpogoj za sple-
tno komunikacijo o omenjenih vrstah kulture (prav tam: 282). Avtorja
sicer izpostavljata tudi razlike med spoloma pri participaciji v kulturnih
132
