Page 132 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 132
šolsko polje, letnik xxx, številka 1–2
Graf 2: Socio-demografske specifike kategorij mladih.
Izkaže se, da se skupine statistično značilno med seboj ne razliku-
jejo niti glede na starost niti glede na spol, saj je povprečna starost vsa-
ke od skupin skorajda enaka in bistveno ne odstopa od povprečja starosti
na vzorcu (ta znaša 22 let). Tako ne moremo reči, da so med ogroženimi,
varnimi ali prestrašenimi kakšne pomembne starostne razlike, kar pa je
lahko manj kot s samimi podatki pogojeno s šibkim vzorčnim okvirom
tukajšnje pilotske študije. Podobno velja za spol in status vprašanih, ki v
našem primeru nista zanesljiva za tovrstne primerjave, predvsem zaradi
spolne neuravnoteženosti respondentov v vzorcu.
Vendarle so se nekatere socialne distinkcije pokazale kot statistično
značilne (Graf 2): predvsem gre za razlike glede na izobrazbo staršev (tako
matere kot očeta) in kraj bivanja. Prestrašeni mladi denimo izhajajo v pri-
merjavi z ostalima dvema skupinama iz najmanj urbanih okolij, saj odra-
ščajo v najmanjših krajih, hkrati pa imajo očete z najnižjo izobrazbo, kar
velja tudi za skupino ogroženih mladih. Nasprotno pa bi lahko rekli za
kategorijo varnih mladih, kjer je največji delež mladih iz večjih krajev in
hkrati je v tej skupini najvišji delež mater z višjo izobrazbo ali več. Varnost
mladih je torej potencialno večja med mladimi, katerih starši dosegajo viš-
jo izobrazbo in odraščajo prej v večjih kot manjših krajih. Prestrašeni mla-
di, ki so najbolj dovzetni za zmaličene predstave v odnosu do spletnega
nasilja, pa, nasprotno, odraščajo v izobrazbeno nižjih socialnih krogih in
manjših krajih.
V naslednjem koraku smo se osredotočili na identifikacijo razlik
med skupinami glede na nabor neodvisnih spremenljivk, še posebej glede
na njihove digitalne kompetence in prakse znotraj digitalnih omrežij ter
130
Graf 2: Socio-demografske specifike kategorij mladih.
Izkaže se, da se skupine statistično značilno med seboj ne razliku-
jejo niti glede na starost niti glede na spol, saj je povprečna starost vsa-
ke od skupin skorajda enaka in bistveno ne odstopa od povprečja starosti
na vzorcu (ta znaša 22 let). Tako ne moremo reči, da so med ogroženimi,
varnimi ali prestrašenimi kakšne pomembne starostne razlike, kar pa je
lahko manj kot s samimi podatki pogojeno s šibkim vzorčnim okvirom
tukajšnje pilotske študije. Podobno velja za spol in status vprašanih, ki v
našem primeru nista zanesljiva za tovrstne primerjave, predvsem zaradi
spolne neuravnoteženosti respondentov v vzorcu.
Vendarle so se nekatere socialne distinkcije pokazale kot statistično
značilne (Graf 2): predvsem gre za razlike glede na izobrazbo staršev (tako
matere kot očeta) in kraj bivanja. Prestrašeni mladi denimo izhajajo v pri-
merjavi z ostalima dvema skupinama iz najmanj urbanih okolij, saj odra-
ščajo v najmanjših krajih, hkrati pa imajo očete z najnižjo izobrazbo, kar
velja tudi za skupino ogroženih mladih. Nasprotno pa bi lahko rekli za
kategorijo varnih mladih, kjer je največji delež mladih iz večjih krajev in
hkrati je v tej skupini najvišji delež mater z višjo izobrazbo ali več. Varnost
mladih je torej potencialno večja med mladimi, katerih starši dosegajo viš-
jo izobrazbo in odraščajo prej v večjih kot manjših krajih. Prestrašeni mla-
di, ki so najbolj dovzetni za zmaličene predstave v odnosu do spletnega
nasilja, pa, nasprotno, odraščajo v izobrazbeno nižjih socialnih krogih in
manjših krajih.
V naslednjem koraku smo se osredotočili na identifikacijo razlik
med skupinami glede na nabor neodvisnih spremenljivk, še posebej glede
na njihove digitalne kompetence in prakse znotraj digitalnih omrežij ter
130
