Page 135 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 135
d. jontes in t. oblak črnič ■ digitalno nasilje v perspektivi medijskih študij ...
Graf 5: Medijska izpostavljenost glede na tri kategorije mladih.
aktivnostih, česar pa, kot že omenjeno, v našem primeru zaradi spolno ne-
uravnoteženega vzorca nismo zaznali. Za konec smo se osredotočili še na
medijsko izpostavljenost vseh treh skupin.
Izmed vseh medijev, ki smo jih vključili v vprašalnik, se statistično
značilne razlike med skupinami pojavijo le ob branju Večera in Slovenskih
novic, torej pri pretežno lokalnem/regionalnem časniku in tabloidu, pri
vrsti ostalih medijev, od Dela, Dnevnika, Mladine, Financ do National
Geographica in Cosmopolitana, pa med identificiranimi tremi skupi-
nami ni statistično značilnih razlik. Prav tako pa skupine razlikuje čas,
porabljen dnevno za družbena omrežja, pri čemer pričakovano izstopa
»ogrožena« skupina, ki tam preživi največ časa, najmanj pa responden-
ti iz »varne« skupine.
Sklep
V članku smo pokazali, da spletna tveganja in nasilje niso enakomerno
porazdeljeni med mladimi, ampak so bolj rezultat specifičnih komunika-
cijskih vzorcev. Identificirane tri skupine se tako razlikujejo predvsem gle-
de na rabo tradicionalnih in spletnih medijev ter glede na spletne prakse
in čas, porabljen za spletne aktivnosti. Če se »ogroženi« nekako logično
kažejo kot tista skupina mladih, ki je s spletnim nasiljem bolj soočena
zaradi lastne intenzivne vpetosti v spletno kulturo (in je potencialno
lahko tudi tvorec nasilnih dejanj), imamo na drugi strani skupino
povsem varnih mladih, ki niso varni zato, ker bi bili pasivni, temveč so
pred tveganji opremljeni drugače: izhajajo iz bolje situiranih okolij z viš-
je izobraženimi starši. Zanimivo zanje je tudi to, da izstopajo kot izraziti
133
Graf 5: Medijska izpostavljenost glede na tri kategorije mladih.
aktivnostih, česar pa, kot že omenjeno, v našem primeru zaradi spolno ne-
uravnoteženega vzorca nismo zaznali. Za konec smo se osredotočili še na
medijsko izpostavljenost vseh treh skupin.
Izmed vseh medijev, ki smo jih vključili v vprašalnik, se statistično
značilne razlike med skupinami pojavijo le ob branju Večera in Slovenskih
novic, torej pri pretežno lokalnem/regionalnem časniku in tabloidu, pri
vrsti ostalih medijev, od Dela, Dnevnika, Mladine, Financ do National
Geographica in Cosmopolitana, pa med identificiranimi tremi skupi-
nami ni statistično značilnih razlik. Prav tako pa skupine razlikuje čas,
porabljen dnevno za družbena omrežja, pri čemer pričakovano izstopa
»ogrožena« skupina, ki tam preživi največ časa, najmanj pa responden-
ti iz »varne« skupine.
Sklep
V članku smo pokazali, da spletna tveganja in nasilje niso enakomerno
porazdeljeni med mladimi, ampak so bolj rezultat specifičnih komunika-
cijskih vzorcev. Identificirane tri skupine se tako razlikujejo predvsem gle-
de na rabo tradicionalnih in spletnih medijev ter glede na spletne prakse
in čas, porabljen za spletne aktivnosti. Če se »ogroženi« nekako logično
kažejo kot tista skupina mladih, ki je s spletnim nasiljem bolj soočena
zaradi lastne intenzivne vpetosti v spletno kulturo (in je potencialno
lahko tudi tvorec nasilnih dejanj), imamo na drugi strani skupino
povsem varnih mladih, ki niso varni zato, ker bi bili pasivni, temveč so
pred tveganji opremljeni drugače: izhajajo iz bolje situiranih okolij z viš-
je izobraženimi starši. Zanimivo zanje je tudi to, da izstopajo kot izraziti
133
