Page 128 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 128
šolsko polje, letnik xxx, številka 1–2
npr. Oblak 2014; Luthar in Oblak 2017) razlikovali med produkcij-
skim, klasičnim in potrošniškim razmerjem. Tu so respondenti na
12-ih indikatorjih ocenjevali, kako pogosto počnejo denimo nasle-
dnje: ste na Facebooku, tvitate, pišete blog, objavljate video vsebi-
ne itd., pri čemer so možni odgovori bili od enkrat na dan do več-
krat na dan; dva- do trikrat tedensko, dva- do trikrat mesečno in
nikoli. Glede na različne stopnje aktivnosti na spletu smo vsakega
od indikatorjev upoštevali kot ločeno spremenljivko, da bi preveri-
li, katere oblike delovanj – aktivne/produkcijske, pasivne/klasične
ali potrošniške/pragmatične – se bolj ali manj povezujejo z določeno
skupino tveganj. b) Razmerje do družbenih omrežij: ker so različne
študije pokazale, da so mladi na spletu aktivni prvenstveno na druž-
benih omrežjih, smo en sklop anketnih vprašanj namenili bolj na-
tančni analizi njihovega delovanja na teh omrežjih. Tu smo privze-
li klasično delitev uporabnikov na t. i. »opazovalce« (lurkerje) na
eni in »kreativneže« (producente) na drugi strani. Mladi so denimo
odgovarjali na vprašanje »Kaj najraje počnete, ko ste na družbenem
omrežju?« in na lestvici od 1 (zelo nerad) do 5 (zelo rad) odgovori-
li, kako radi denimo prebirajo, kaj počnejo drugi, pišejo komentar-
je drugim, si ogledujejo fotografije drugih, pišejo o tem, kar počnejo,
igrajo igre in nalagajo fotografije, da jih drugi gledajo. Podobno kot
v primeru relacij do spleta smo vsakega od naštetih indikatorjev upo-
rabili kot ločeno spremenljivko in merili njeno povezanost z identifi-
ciranimi skupinami tveganj.8
4. Osebna izpostavljenost različnim medijem: Nekateri sodobni pristo-
pi k medijski potrošnji opozarjajo, da je v dobi konvergenčnih medi-
jev, kjer se platforme stapljajo med seboj, posamezniki pa vse težjo
prepoznavajo vstopno točko, prek katere stopijo v stik z medijski-
mi vsebinami, medijsko potrošnjo nujno razumeti v preseku različ-
nih medijskih platform in ne zgolj enoznačno od enega do drugega
medija. Enega od pristopov te vrste je moč najti v konceptualizaci-
ji medijskih repertoarjev (glej tudi Luthar in Oblak, 2017), ki med
drugim poudarja, da sta količina in intenziteta dostopa do medij-
skih vsebin dandanes nujno večmedijska in da se nenehno prekla-
plja iz ene forme v drugo. V podobnem smislu smo tudi za namen tu-
kajšnje analize intenzivnost medijske potrošnje med mladimi zajeli
karseda široko, četudi se mlade vnaprej mnogokrat neupravičeno ka-
rakterizira kot skupino digitalnih občinstev, ki rokuje prvenstveno
8 Izkaže se, da sta le dve praksi statistično značilno povezani z omenjenimi skupinami, in
sicer gre za »pisanje komentarjev drugim« in »pisanje o tem, kar počne«.
126
npr. Oblak 2014; Luthar in Oblak 2017) razlikovali med produkcij-
skim, klasičnim in potrošniškim razmerjem. Tu so respondenti na
12-ih indikatorjih ocenjevali, kako pogosto počnejo denimo nasle-
dnje: ste na Facebooku, tvitate, pišete blog, objavljate video vsebi-
ne itd., pri čemer so možni odgovori bili od enkrat na dan do več-
krat na dan; dva- do trikrat tedensko, dva- do trikrat mesečno in
nikoli. Glede na različne stopnje aktivnosti na spletu smo vsakega
od indikatorjev upoštevali kot ločeno spremenljivko, da bi preveri-
li, katere oblike delovanj – aktivne/produkcijske, pasivne/klasične
ali potrošniške/pragmatične – se bolj ali manj povezujejo z določeno
skupino tveganj. b) Razmerje do družbenih omrežij: ker so različne
študije pokazale, da so mladi na spletu aktivni prvenstveno na druž-
benih omrežjih, smo en sklop anketnih vprašanj namenili bolj na-
tančni analizi njihovega delovanja na teh omrežjih. Tu smo privze-
li klasično delitev uporabnikov na t. i. »opazovalce« (lurkerje) na
eni in »kreativneže« (producente) na drugi strani. Mladi so denimo
odgovarjali na vprašanje »Kaj najraje počnete, ko ste na družbenem
omrežju?« in na lestvici od 1 (zelo nerad) do 5 (zelo rad) odgovori-
li, kako radi denimo prebirajo, kaj počnejo drugi, pišejo komentar-
je drugim, si ogledujejo fotografije drugih, pišejo o tem, kar počnejo,
igrajo igre in nalagajo fotografije, da jih drugi gledajo. Podobno kot
v primeru relacij do spleta smo vsakega od naštetih indikatorjev upo-
rabili kot ločeno spremenljivko in merili njeno povezanost z identifi-
ciranimi skupinami tveganj.8
4. Osebna izpostavljenost različnim medijem: Nekateri sodobni pristo-
pi k medijski potrošnji opozarjajo, da je v dobi konvergenčnih medi-
jev, kjer se platforme stapljajo med seboj, posamezniki pa vse težjo
prepoznavajo vstopno točko, prek katere stopijo v stik z medijski-
mi vsebinami, medijsko potrošnjo nujno razumeti v preseku različ-
nih medijskih platform in ne zgolj enoznačno od enega do drugega
medija. Enega od pristopov te vrste je moč najti v konceptualizaci-
ji medijskih repertoarjev (glej tudi Luthar in Oblak, 2017), ki med
drugim poudarja, da sta količina in intenziteta dostopa do medij-
skih vsebin dandanes nujno večmedijska in da se nenehno prekla-
plja iz ene forme v drugo. V podobnem smislu smo tudi za namen tu-
kajšnje analize intenzivnost medijske potrošnje med mladimi zajeli
karseda široko, četudi se mlade vnaprej mnogokrat neupravičeno ka-
rakterizira kot skupino digitalnih občinstev, ki rokuje prvenstveno
8 Izkaže se, da sta le dve praksi statistično značilno povezani z omenjenimi skupinami, in
sicer gre za »pisanje komentarjev drugim« in »pisanje o tem, kar počne«.
126
