Page 129 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 129
d. jontes in t. oblak črnič ■ digitalno nasilje v perspektivi medijskih študij ...
ali izključno z novimi, mobilnimi mediji. Tako smo merili stopnjo
njihove izpostavljenosti (v smislu pogostosti) različnim medijem:
od družbenih omrežij, rabe telefona, branja knjig in časopisov ter
gledanja televizije. Konkretneje smo izbrali naslednje spremenljiv-
ke: pogostost spletnega profila na več omrežjih (Facebook, Twitter,
Instagram, Snapchat, Flickr, Youtube), iz katere smo sestavili novo
spremenljivko »ima/poseduje profil«. Poleg t. i. »profilne intenzi-
tete« smo merili tudi čas dnevnega preživljanja na omrežjih oz. in-
tenziteto dnevnega obiska Facebooka. V odnosu do mobilnih tele-
fonov smo merili npr. pogostost rabe mobilnega telefona kot tudi
pogostost pošiljanja SMS/MMS sporočil. Pri tiskanih medijih smo
našteli daljši nabor izbranih časnikov (poleg dnevnih časopisov tudi
specifične mladinske revije, kot je denimo Cool, ali obče popular-
ne revije, npr. Cosmo itd) in spraševali, ali berejo katerega od ponu-
jenih časopisov oz. revij (tako v tiskani kot spletni različici). Izbrali
smo 10 različnih formatov, pretežno lokalnih/nacionalnih tiskanih
medijev, ker nas je zanimalo, kako se identificirane skupine diferen-
cirajo med seboj.
5. Socio-demografske karakteristike: tu smo vključili več spremenljivk,
od starosti, kraja bivanja, delovnega statusa (dijak/študent, zaposle-
ni, nezaposleni), izobrazbe staršev in percepcije razrednega statusa.
Kraj bivanja smo merili z vprašanjem »Kje ste odraščali«, pri čemer
so možni odgovori bili: Ljubljana, Maribor, naselje nad 10.000, nase-
lje od 2.000 do 10.000 in naselje do 2.000 prebivalcev. Spremenljivko
smo v tukajšnji analizi rekodirali v dve vrednosti, in sicer: 1) do
10.000 in 2) nad 10.000. Status smo merili z vprašanjem o delovnem
razmerju, kjer je respondent lahko obkrožil, ali je zaposlen, samoza-
poslen, študent/dijak, nezaposlen ali občasno dela. Za merjenje izo-
brazbe staršev smo ločeno za vsakega starša spraševali o njuni dokon-
čani izobrazbi. Možni odgovori so bili: 1) OŠ, 2) srednja strokovna,
3) srednja splošna, 4) višja, strokovna, 5) visokošolska, 6) mag. in dr.,
specializacija. Kasneje smo spremenljivko rekodirali v dve vredno-
sti, in sicer: 1) srednja šola, splošna ali manj, in 2) višja strokovna ali
več. Vprašanje razredne pripadnosti smo zajeli zgolj posredno, in si-
cer smo spraševali o občutku, kateri družbeni skupini, sloju ali razre-
du pripadajo. Možni odgovori so bili nižji razred, delavski, nižji sre-
dnji, srednji, višji srednji in višji.
Za identifikacijo morebitnih skupin med mladostniki glede na nji-
hova pretekla spletna tveganja in percepcijo nasilja med vrstniki smo
v analitičnem smislu uporabili metodo razvrščanja v skupine. Gre za
127
ali izključno z novimi, mobilnimi mediji. Tako smo merili stopnjo
njihove izpostavljenosti (v smislu pogostosti) različnim medijem:
od družbenih omrežij, rabe telefona, branja knjig in časopisov ter
gledanja televizije. Konkretneje smo izbrali naslednje spremenljiv-
ke: pogostost spletnega profila na več omrežjih (Facebook, Twitter,
Instagram, Snapchat, Flickr, Youtube), iz katere smo sestavili novo
spremenljivko »ima/poseduje profil«. Poleg t. i. »profilne intenzi-
tete« smo merili tudi čas dnevnega preživljanja na omrežjih oz. in-
tenziteto dnevnega obiska Facebooka. V odnosu do mobilnih tele-
fonov smo merili npr. pogostost rabe mobilnega telefona kot tudi
pogostost pošiljanja SMS/MMS sporočil. Pri tiskanih medijih smo
našteli daljši nabor izbranih časnikov (poleg dnevnih časopisov tudi
specifične mladinske revije, kot je denimo Cool, ali obče popular-
ne revije, npr. Cosmo itd) in spraševali, ali berejo katerega od ponu-
jenih časopisov oz. revij (tako v tiskani kot spletni različici). Izbrali
smo 10 različnih formatov, pretežno lokalnih/nacionalnih tiskanih
medijev, ker nas je zanimalo, kako se identificirane skupine diferen-
cirajo med seboj.
5. Socio-demografske karakteristike: tu smo vključili več spremenljivk,
od starosti, kraja bivanja, delovnega statusa (dijak/študent, zaposle-
ni, nezaposleni), izobrazbe staršev in percepcije razrednega statusa.
Kraj bivanja smo merili z vprašanjem »Kje ste odraščali«, pri čemer
so možni odgovori bili: Ljubljana, Maribor, naselje nad 10.000, nase-
lje od 2.000 do 10.000 in naselje do 2.000 prebivalcev. Spremenljivko
smo v tukajšnji analizi rekodirali v dve vrednosti, in sicer: 1) do
10.000 in 2) nad 10.000. Status smo merili z vprašanjem o delovnem
razmerju, kjer je respondent lahko obkrožil, ali je zaposlen, samoza-
poslen, študent/dijak, nezaposlen ali občasno dela. Za merjenje izo-
brazbe staršev smo ločeno za vsakega starša spraševali o njuni dokon-
čani izobrazbi. Možni odgovori so bili: 1) OŠ, 2) srednja strokovna,
3) srednja splošna, 4) višja, strokovna, 5) visokošolska, 6) mag. in dr.,
specializacija. Kasneje smo spremenljivko rekodirali v dve vredno-
sti, in sicer: 1) srednja šola, splošna ali manj, in 2) višja strokovna ali
več. Vprašanje razredne pripadnosti smo zajeli zgolj posredno, in si-
cer smo spraševali o občutku, kateri družbeni skupini, sloju ali razre-
du pripadajo. Možni odgovori so bili nižji razred, delavski, nižji sre-
dnji, srednji, višji srednji in višji.
Za identifikacijo morebitnih skupin med mladostniki glede na nji-
hova pretekla spletna tveganja in percepcijo nasilja med vrstniki smo
v analitičnem smislu uporabili metodo razvrščanja v skupine. Gre za
127
