Page 133 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 133
d. jontes in t. oblak črnič ■ digitalno nasilje v perspektivi medijskih študij ...
Graf 3: Digitalna kultura tveganih kategorij mladih.
izpostavljenost različnim medijem. S tem bomo lažje identificirali, kako se
vsakdanje medijsko življenje mladih specifično razlikuje med prestrašeno,
varno ali ogroženo mladino. Domnevali bi lahko, da je skupina ogroženih
mladih morda tudi najbolj intenzivno izpostavljena v digitalnem okolju,
tako v količinskem smislu kot v smislu razkrivanja lastnih vsebin in ne-
nehnega objavljanja, povsem nasprotno pa bi morda pričakovali za skupi-
no varne mladine.
Ko empirično testiramo povezanost omenjenih neodvisnih spre-
menljivk z dobljeno tipologijo, dobimo spodnjo sliko s tremi ločenimi
skupinami, vsako s svojimi specifikami in karakteristikami na izbranih
spremenljivkah. Analiza je pokazala, da so identificirane skupine različno
povezane le z nekaterimi od teh praks, najbolj pa z objavljanjem video vse-
bin, komentiranjem člankov, objavljanjem komentarjev v forumih in naku-
povanjem, ostale prakse, kot so, denimo, sama prisotnost na Facebooku,
tvitanje, pisanje bloga, prenašanje oziroma poslušanje glasbe ali igranje
spletnih iger, pa ne kažejo pomembnih razlik med skupinami.
Glede na aktivnosti na družbenih omrežjih (Graf 3) je prva skupina,
ki smo jo poimenovali »prestrašeni« in jo zaznamuje najvišja stopnja per-
cepcije spletnih tveganj, zanimivo najmanj aktivna pri vseh merjenih ak-
tivnostih. Tako kar 70 % respondentov iz te skupine nikoli ne komentira
spletnih člankov, 82 % pa jih nikoli ne objavlja v spletnih forumih. Tudi
v družbenih omrežjih delujejo specifično: objavljajo najmanj informacij o
sebi in se najmanj izpostavljajo s komentarji drugim. Njihov strah pred na-
siljem je torej očitno bolj kot rezultat neposrednih izkušenj odsev drugih
dejavnikov. Ta skupina je tudi nekoliko manj izobražena in s pretežno ru-
ralnim krajem bivanja.
131
Graf 3: Digitalna kultura tveganih kategorij mladih.
izpostavljenost različnim medijem. S tem bomo lažje identificirali, kako se
vsakdanje medijsko življenje mladih specifično razlikuje med prestrašeno,
varno ali ogroženo mladino. Domnevali bi lahko, da je skupina ogroženih
mladih morda tudi najbolj intenzivno izpostavljena v digitalnem okolju,
tako v količinskem smislu kot v smislu razkrivanja lastnih vsebin in ne-
nehnega objavljanja, povsem nasprotno pa bi morda pričakovali za skupi-
no varne mladine.
Ko empirično testiramo povezanost omenjenih neodvisnih spre-
menljivk z dobljeno tipologijo, dobimo spodnjo sliko s tremi ločenimi
skupinami, vsako s svojimi specifikami in karakteristikami na izbranih
spremenljivkah. Analiza je pokazala, da so identificirane skupine različno
povezane le z nekaterimi od teh praks, najbolj pa z objavljanjem video vse-
bin, komentiranjem člankov, objavljanjem komentarjev v forumih in naku-
povanjem, ostale prakse, kot so, denimo, sama prisotnost na Facebooku,
tvitanje, pisanje bloga, prenašanje oziroma poslušanje glasbe ali igranje
spletnih iger, pa ne kažejo pomembnih razlik med skupinami.
Glede na aktivnosti na družbenih omrežjih (Graf 3) je prva skupina,
ki smo jo poimenovali »prestrašeni« in jo zaznamuje najvišja stopnja per-
cepcije spletnih tveganj, zanimivo najmanj aktivna pri vseh merjenih ak-
tivnostih. Tako kar 70 % respondentov iz te skupine nikoli ne komentira
spletnih člankov, 82 % pa jih nikoli ne objavlja v spletnih forumih. Tudi
v družbenih omrežjih delujejo specifično: objavljajo najmanj informacij o
sebi in se najmanj izpostavljajo s komentarji drugim. Njihov strah pred na-
siljem je torej očitno bolj kot rezultat neposrednih izkušenj odsev drugih
dejavnikov. Ta skupina je tudi nekoliko manj izobražena in s pretežno ru-
ralnim krajem bivanja.
131
