Page 126 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 126
šolsko polje, letnik xxx, številka 1–2
asimetrična v prid žensk, ki jih je skupaj več kot 80 % (84 %), med tem ko
je moških v vzorcu le 16 %.4
Izbrane spremenljivke, merski instrumenti in analiza podatkov
Tipologijo spletnih izkušenj in tveganj z nasiljem med mladimi smo za
namen tukajšnje razprave opredelili s pomočjo dveh ločenih dimenzij:
na eni strani skozi zaznave mladostnikov, kaj se z nasiljem v družbi do-
gaja, na drugi pa preko njihovih preteklih izkušenj s spletnim nasiljem.
Predpostavljali smo, da je ocena tveganja rezultat kombinacije različnih
fenomenov, ki jih konkretna izkustva ne zajamejo nujno v celoti. Zato
smo obsežnejše merjenje preteklih praks oz. soočenj z nasiljem kombini-
rali z zaznavo o možnih tveganjih z nasiljem med vrstniki. Medijske pra-
kse, spletne pa še posebej, so namreč neizogibno del širših zgodb, predstav
in informacij, kaj je v nekem kontekstu dosegljivo, zanimivo, dostopno
in možno. V tem oziru pa je glede nasilja na spletu in možnih digitalnih
tveganj vsaj za slovenski prostor značilno, da je močno prisoten diskurz o
številnih nevarnostih na spletu, manj pa lahko mladi slišijo o priložno-
stih, ki jih ta nudi.5 Posledično lahko to pomeni, da je občutek nevarnosti
med uporabniki bistveno večji, kot pa bi to kazale dejanske izkušnje. Da
bi ujeli to morebitno vrzel med občutkom izpostavljenosti nasilju in de-
janskimi praksami z nasiljem, smo za identifikacijo skupin mladostnikov
upoštevali naslednje spremenljivke:
1. Družbena percepcija nasilja: Najprej smo pozornost namenili druž-
beni percepciji nasilja, kjer smo ločili občutek razširjenosti fizične-
ga nasilja na eni in spletnega nasilja na drugi strani. Mlade smo tako
postavili v primerjalno situacijo, v kateri naj ocenijo, prvič, ali se jim
zdi, da med vrstniki fizično nasilje v času narašča, in, drugič, ali je
spletno nasilje dandanes bolj razširjeno kot fizično.6 Medvrstniški
starejše od 31 smo izločili iz analize (zaradi prevelike raznovrstnosti v vzorcu in morebitnih
napak, saj je zabeležena starost v anketi segala od 35 do 62 let).
4 Zaradi precejšnjih odstopanj v strukturi vzorca, predvsem na določenih demografskih
spremenljivkah, se v analizi tudi odpovedujemo preverjanju njihovega vpliva, sploh deni-
mo analizi razlik po spolu, čeprav mnoge študije kažejo na pomembne razlike v digitalnih
izkušnjah med mladimi (denimo Schols in de Haan, 2016: 283).
5 Kar nekaj projektov, iniciativ, delavnic in tudi medijskih prispevkov je moč izpostaviti, ki
v večini pretendirajo k moralno paničnem opozarjanju na nevarnosti, nasilje, spletke in
druge oblike tveganj, ki jih splet prinaša. A ker ni namen tukajšnjega prispevka analizira-
ti medijske in javne diskurze na to temo, jih zgolj omenjamo kot pomemben kontekst, v
katerem se lahko oblikujejo zaznave o »pomembnosti« teh problemov. Ti se lahko posle-
dično tudi kažejo v ogromnem razkoraku med dejanskimi izkušnjami z nasiljem na eni in
percepcijo, kako pogosto se v družbi to nasilje izvaja.
6 Prvo vprašanje se je glasilo: »Kaj se vam zdi, koliko je danes v primerjavi s časom, ko ste
bili mlajši, razširjeno fizično medvrstniško nasilje?« Možni odgovori nanj pa: 1) manj kot
124
asimetrična v prid žensk, ki jih je skupaj več kot 80 % (84 %), med tem ko
je moških v vzorcu le 16 %.4
Izbrane spremenljivke, merski instrumenti in analiza podatkov
Tipologijo spletnih izkušenj in tveganj z nasiljem med mladimi smo za
namen tukajšnje razprave opredelili s pomočjo dveh ločenih dimenzij:
na eni strani skozi zaznave mladostnikov, kaj se z nasiljem v družbi do-
gaja, na drugi pa preko njihovih preteklih izkušenj s spletnim nasiljem.
Predpostavljali smo, da je ocena tveganja rezultat kombinacije različnih
fenomenov, ki jih konkretna izkustva ne zajamejo nujno v celoti. Zato
smo obsežnejše merjenje preteklih praks oz. soočenj z nasiljem kombini-
rali z zaznavo o možnih tveganjih z nasiljem med vrstniki. Medijske pra-
kse, spletne pa še posebej, so namreč neizogibno del širših zgodb, predstav
in informacij, kaj je v nekem kontekstu dosegljivo, zanimivo, dostopno
in možno. V tem oziru pa je glede nasilja na spletu in možnih digitalnih
tveganj vsaj za slovenski prostor značilno, da je močno prisoten diskurz o
številnih nevarnostih na spletu, manj pa lahko mladi slišijo o priložno-
stih, ki jih ta nudi.5 Posledično lahko to pomeni, da je občutek nevarnosti
med uporabniki bistveno večji, kot pa bi to kazale dejanske izkušnje. Da
bi ujeli to morebitno vrzel med občutkom izpostavljenosti nasilju in de-
janskimi praksami z nasiljem, smo za identifikacijo skupin mladostnikov
upoštevali naslednje spremenljivke:
1. Družbena percepcija nasilja: Najprej smo pozornost namenili druž-
beni percepciji nasilja, kjer smo ločili občutek razširjenosti fizične-
ga nasilja na eni in spletnega nasilja na drugi strani. Mlade smo tako
postavili v primerjalno situacijo, v kateri naj ocenijo, prvič, ali se jim
zdi, da med vrstniki fizično nasilje v času narašča, in, drugič, ali je
spletno nasilje dandanes bolj razširjeno kot fizično.6 Medvrstniški
starejše od 31 smo izločili iz analize (zaradi prevelike raznovrstnosti v vzorcu in morebitnih
napak, saj je zabeležena starost v anketi segala od 35 do 62 let).
4 Zaradi precejšnjih odstopanj v strukturi vzorca, predvsem na določenih demografskih
spremenljivkah, se v analizi tudi odpovedujemo preverjanju njihovega vpliva, sploh deni-
mo analizi razlik po spolu, čeprav mnoge študije kažejo na pomembne razlike v digitalnih
izkušnjah med mladimi (denimo Schols in de Haan, 2016: 283).
5 Kar nekaj projektov, iniciativ, delavnic in tudi medijskih prispevkov je moč izpostaviti, ki
v večini pretendirajo k moralno paničnem opozarjanju na nevarnosti, nasilje, spletke in
druge oblike tveganj, ki jih splet prinaša. A ker ni namen tukajšnjega prispevka analizira-
ti medijske in javne diskurze na to temo, jih zgolj omenjamo kot pomemben kontekst, v
katerem se lahko oblikujejo zaznave o »pomembnosti« teh problemov. Ti se lahko posle-
dično tudi kažejo v ogromnem razkoraku med dejanskimi izkušnjami z nasiljem na eni in
percepcijo, kako pogosto se v družbi to nasilje izvaja.
6 Prvo vprašanje se je glasilo: »Kaj se vam zdi, koliko je danes v primerjavi s časom, ko ste
bili mlajši, razširjeno fizično medvrstniško nasilje?« Možni odgovori nanj pa: 1) manj kot
124
