Page 127 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 127
d. jontes in t. oblak črnič ■ digitalno nasilje v perspektivi medijskih študij ...
kontekst je respondentom pomagal, da se poistovetijo s potencialni-
mi spomini, izkustvi, ki niso vezani le nanje osebno, temveč lahko o
občutkih presojajo tudi skozi izkušnje svojih prijateljev, sošolcev, so-
delavcev. Obe dimenziji – percepcijo fizičnega in percepcijo spletne-
ga nasilja – smo obravnavali kot dve ločeni spremenljivki z ordinal-
no lestvico.
2. Osebne izkušnje s spletnim nasiljem: V tem delu smo vprašane soočili
z daljšim naborom konkretnih oblik spletnega nasilja, ki smo jih čr-
pali po prvi tovrstni poglobljeni raziskavi pri nas (glej Žakelj 2013), in
jih povprašali, ali so kdaj že doživeli kaj od naštetega. V možne izku-
šnje smo vključili raznolike prakse, da bi dosegli čim večjo izčrpnost
možnih odgovorov, kot denimo nadlegovanje, izobčenje, zalezova-
nje, osramotitev, prevaro. Poleg teh oblik nasilja smo preverjali tudi,
ali so vprašani že prejeli kakšno žaljivo sporočilo, bodisi prek SMS
ali MMS sporočil, žaljiv komentar na družbenih medijih, ali kako
drugače zasledili žaljivo sporočilo o sebi, fotografijo, neresnične in-
formacije ali celo lažen profil. Zaradi čim boljše kontrole odgovorov
nismo beležili le pogostosti posamezne izkušnje (v smislu odgovora
da/ne), temveč smo poleg odgovorov »ne, nikoli«, »da, enkrat« in
»da, večkrat« ponudili tudi odgovor »ne poznam«.7 Tako smo iz
vseh 15-ih indikatorjev konstruirali novo sestavljeno spremenljivko,
ki nastopa kot indeks »izkušenj s spletnim nasiljem«.
Po identifikaciji skupin oz. kategorij mladih smo načrtovali še pre-
veriti povezave z njihovim socio-demografskim ozadjem in naborom
konkretnih neodvisnih spremenljivk, s katerimi bi poskušali razu-
meti, kako so družbena percepcija nasilja in izkušnje z nasiljem po-
vezani z drugimi dejavniki. V ta namen smo izbrali naslednje neod-
visne spremenljivke:
3. Digitalne kompetence in razmerje do spleta: Ker so izkušnje z nasi-
ljem in percepcije tveganj na spletu tudi znotraj enovite generacije
mladih razpršene, smo kot enega od ključnih dejavnikov razlik med
mladimi izbrali njihove digitalne prakse in veščine, ki jih imajo s
konkretnimi digitalnimi načini delovanj. Slednji so namreč temat-
sko in izkustveno raznovrstni, zato smo pod skupni koncept »digi-
talnih kompetenc« vključili dve ločeni spremenljivki: a) Prakse oz.
razmerje do spleta, kjer smo skladno s predhodnimi študijami (glej
takrat do 10) več kot takrat, pri drugem so pa z isto lestvico odgovorov vprašani odgovorili
na vprašanje: »Kaj pa spletno medvrstniško nasilje, koliko je se vam zdi, da je danes pri nas
razširjeno, v primerjavi s fizičnim medvrstniškim nasiljem?«
7 Tako se je denimo izkazalo, da več kot polovica vprašanih ni poznala pojma »flaming«, ki
smo ga posledično kot inidikatorja preteklega nasilja izklučili iz nadaljne analize.
125
kontekst je respondentom pomagal, da se poistovetijo s potencialni-
mi spomini, izkustvi, ki niso vezani le nanje osebno, temveč lahko o
občutkih presojajo tudi skozi izkušnje svojih prijateljev, sošolcev, so-
delavcev. Obe dimenziji – percepcijo fizičnega in percepcijo spletne-
ga nasilja – smo obravnavali kot dve ločeni spremenljivki z ordinal-
no lestvico.
2. Osebne izkušnje s spletnim nasiljem: V tem delu smo vprašane soočili
z daljšim naborom konkretnih oblik spletnega nasilja, ki smo jih čr-
pali po prvi tovrstni poglobljeni raziskavi pri nas (glej Žakelj 2013), in
jih povprašali, ali so kdaj že doživeli kaj od naštetega. V možne izku-
šnje smo vključili raznolike prakse, da bi dosegli čim večjo izčrpnost
možnih odgovorov, kot denimo nadlegovanje, izobčenje, zalezova-
nje, osramotitev, prevaro. Poleg teh oblik nasilja smo preverjali tudi,
ali so vprašani že prejeli kakšno žaljivo sporočilo, bodisi prek SMS
ali MMS sporočil, žaljiv komentar na družbenih medijih, ali kako
drugače zasledili žaljivo sporočilo o sebi, fotografijo, neresnične in-
formacije ali celo lažen profil. Zaradi čim boljše kontrole odgovorov
nismo beležili le pogostosti posamezne izkušnje (v smislu odgovora
da/ne), temveč smo poleg odgovorov »ne, nikoli«, »da, enkrat« in
»da, večkrat« ponudili tudi odgovor »ne poznam«.7 Tako smo iz
vseh 15-ih indikatorjev konstruirali novo sestavljeno spremenljivko,
ki nastopa kot indeks »izkušenj s spletnim nasiljem«.
Po identifikaciji skupin oz. kategorij mladih smo načrtovali še pre-
veriti povezave z njihovim socio-demografskim ozadjem in naborom
konkretnih neodvisnih spremenljivk, s katerimi bi poskušali razu-
meti, kako so družbena percepcija nasilja in izkušnje z nasiljem po-
vezani z drugimi dejavniki. V ta namen smo izbrali naslednje neod-
visne spremenljivke:
3. Digitalne kompetence in razmerje do spleta: Ker so izkušnje z nasi-
ljem in percepcije tveganj na spletu tudi znotraj enovite generacije
mladih razpršene, smo kot enega od ključnih dejavnikov razlik med
mladimi izbrali njihove digitalne prakse in veščine, ki jih imajo s
konkretnimi digitalnimi načini delovanj. Slednji so namreč temat-
sko in izkustveno raznovrstni, zato smo pod skupni koncept »digi-
talnih kompetenc« vključili dve ločeni spremenljivki: a) Prakse oz.
razmerje do spleta, kjer smo skladno s predhodnimi študijami (glej
takrat do 10) več kot takrat, pri drugem so pa z isto lestvico odgovorov vprašani odgovorili
na vprašanje: »Kaj pa spletno medvrstniško nasilje, koliko je se vam zdi, da je danes pri nas
razširjeno, v primerjavi s fizičnim medvrstniškim nasiljem?«
7 Tako se je denimo izkazalo, da več kot polovica vprašanih ni poznala pojma »flaming«, ki
smo ga posledično kot inidikatorja preteklega nasilja izklučili iz nadaljne analize.
125
