Page 130 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 130
šolsko polje, letnik xxx, številka 1–2
metodo, ki omogoča zbrane subjekte raziskave razdeliti v kategorije na
način, da so si enote znotraj ene skupine notranje čim bolj podobne in
je različnost med skupinami hkrati čim večja. Odnose povezanosti med
neodvisnimi spremenljivkami in identificiranimi skupinami pa smo sta-
tistično preverjali glede na tip njihove lestvice. V primeru vsaj dobrih
ordinalnih lestvic smo se poslužili metode analize povprečij (Anova), v
primeru nominalnih lestvic pa kontingenčnih tabel (s hi-kvadrat stati-
stiko). V vseh tabelarnih ali grafičnih prikazih, ki sledijo, namenoma iz-
postavljamo samo tiste vrste povezanosti, ki so se v tukajšnji študiji izka-
zale za statistično značilne.
Rezultati: raznolike percepcije in osebne izkušnje
s spletnim nasiljem – ogrožena, prestrašena in varna
mladina
V prvem koraku smo analitično preverjali, kako se vzorec vprašanih loču-
je med seboj glede na tri spremenljivke (njihova percepcija fizičnega nasi-
lja, percepcija spletnega nasilja med vrstniki in indeks preteklih izkušenj
s spletnim nasiljem). S pomočjo metode razvrščanja v skupine9 smo na ce-
lotnem vzorcu vprašanih identificirali tri specifične kategorije mladih, ki
kažejo, kako se zaznave v odnosu do medvrstniškega nasilja med mladi-
mi različno povezujejo z njihovimi preteklimi izkušnjami z nasiljem: Med
tem ko nekateri mladi izražajo visoko diskrepanco med dejanskimi oseb-
nimi izkustvi in občutji o tem, kako razširjeno je nasilje med mladimi, pa
se v neki drugi skupini nakazuje logična zveza med visoko percepcijo tve-
ganj in osebnimi izkušnjami z nasiljem. Glede na specifična razmerja med
omenjenimi dimenzijami lahko tukajšnji vzorec respondentov razdelimo
v tri številčno precej podobne, a vsebinsko zelo različne kategorije: pre-
strašene mlade, varne mlade in ogrožene mlade (Graf 1).
Največjo skupino (133 vprašanih oz. 37 % vzorca) predstavljajo mla-
di, ki bi jih lahko dejansko označili za ogrožene: zanje je namreč razvidna
visoka stopnja osebnih izkušenj z nasiljem in posledično tudi višja percep-
cija tako fizičnega kot spletnega medvrstniškega nasilja. Glede na karakte-
ristike treh spremenljivk smo zato to skupino poimenovali ogroženi mla-
di. Druga največja skupina (116 vprašanih oz. 32 % vzorca) je specifična v
tem, da ima na vseh treh spremenljivkah nižje vrednosti od povprečja, kar
pomeni, da se čutijo najmanj ogroženi, prav tako pa nimajo veliko oseb-
nih izkušenj z nasiljem. Zato smo jih, v primerjavi s prejšnjo skupino, po-
menovali kar varni mladi. Malce manjša (114 vprašanih oz. 31 % vzorca),
sicer pa prva skupina v razvrstitvi, je podobna skupini ogroženih v tem, da
9 Uporabljena je bila Wardova metoda razvrščanja v skupine z evklidsko razdaljo.
128
metodo, ki omogoča zbrane subjekte raziskave razdeliti v kategorije na
način, da so si enote znotraj ene skupine notranje čim bolj podobne in
je različnost med skupinami hkrati čim večja. Odnose povezanosti med
neodvisnimi spremenljivkami in identificiranimi skupinami pa smo sta-
tistično preverjali glede na tip njihove lestvice. V primeru vsaj dobrih
ordinalnih lestvic smo se poslužili metode analize povprečij (Anova), v
primeru nominalnih lestvic pa kontingenčnih tabel (s hi-kvadrat stati-
stiko). V vseh tabelarnih ali grafičnih prikazih, ki sledijo, namenoma iz-
postavljamo samo tiste vrste povezanosti, ki so se v tukajšnji študiji izka-
zale za statistično značilne.
Rezultati: raznolike percepcije in osebne izkušnje
s spletnim nasiljem – ogrožena, prestrašena in varna
mladina
V prvem koraku smo analitično preverjali, kako se vzorec vprašanih loču-
je med seboj glede na tri spremenljivke (njihova percepcija fizičnega nasi-
lja, percepcija spletnega nasilja med vrstniki in indeks preteklih izkušenj
s spletnim nasiljem). S pomočjo metode razvrščanja v skupine9 smo na ce-
lotnem vzorcu vprašanih identificirali tri specifične kategorije mladih, ki
kažejo, kako se zaznave v odnosu do medvrstniškega nasilja med mladi-
mi različno povezujejo z njihovimi preteklimi izkušnjami z nasiljem: Med
tem ko nekateri mladi izražajo visoko diskrepanco med dejanskimi oseb-
nimi izkustvi in občutji o tem, kako razširjeno je nasilje med mladimi, pa
se v neki drugi skupini nakazuje logična zveza med visoko percepcijo tve-
ganj in osebnimi izkušnjami z nasiljem. Glede na specifična razmerja med
omenjenimi dimenzijami lahko tukajšnji vzorec respondentov razdelimo
v tri številčno precej podobne, a vsebinsko zelo različne kategorije: pre-
strašene mlade, varne mlade in ogrožene mlade (Graf 1).
Največjo skupino (133 vprašanih oz. 37 % vzorca) predstavljajo mla-
di, ki bi jih lahko dejansko označili za ogrožene: zanje je namreč razvidna
visoka stopnja osebnih izkušenj z nasiljem in posledično tudi višja percep-
cija tako fizičnega kot spletnega medvrstniškega nasilja. Glede na karakte-
ristike treh spremenljivk smo zato to skupino poimenovali ogroženi mla-
di. Druga največja skupina (116 vprašanih oz. 32 % vzorca) je specifična v
tem, da ima na vseh treh spremenljivkah nižje vrednosti od povprečja, kar
pomeni, da se čutijo najmanj ogroženi, prav tako pa nimajo veliko oseb-
nih izkušenj z nasiljem. Zato smo jih, v primerjavi s prejšnjo skupino, po-
menovali kar varni mladi. Malce manjša (114 vprašanih oz. 31 % vzorca),
sicer pa prva skupina v razvrstitvi, je podobna skupini ogroženih v tem, da
9 Uporabljena je bila Wardova metoda razvrščanja v skupine z evklidsko razdaljo.
128
