Page 125 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 125
d. jontes in t. oblak črnič ■ digitalno nasilje v perspektivi medijskih študij ...
digitalnih tehnologij, čeprav se ta tveganja v slovenskem kontekstu zdijo
manj prisotna kot v primerljivih študijah.
Percepcije in izkušnje s spletnim nasiljem mladih:
zasnova empirične raziskave
Raziskovalni načrt, metoda zbiranja podatkov in vzorec
Da bi odgovorili na raziskovalno vprašanje in preverili domnevo o hete-
rogenih izkušnjah mladih z nasiljem in soodvisnosti osebnih izkustev z
njihovimi digitalnimi kompetencami in medijskimi praksami, se v tukaj-
šnjem poglavju naslanjamo na podatke, ki smo jih pridobili v raziskoval-
nem projektu z naslovom »Moč besed – družbeni in kulturni vidiki sple-
tnega nasilja«.1 Vzorec zajetih mladih je bil prvenstveno namenski, saj je
rekrutacija respondentov potekala preko naročnika projekta, ki je skr-
bel za širšo promocijo same kampanje prek družbenih omrežij – konkre-
tno prek profila kampanje Moč besed na Facebooku in pripadajoče sple-
tne strani –, da bi dosegel čim večji odziv mobilne mladine na anketni
vprašalnik.
Vprašalnik2 je bil tako razdeljen v več sklopov: od identifikacije po-
sameznih izkušenj in praks s spletnim nasiljem do medijske potrošnje
mladih, ki je vključevala tako uporabo družbenih medijev kot spremljanje
televizije, časopisov in rabe mobilnih telefonov. Za kontrolo informacij o
vzorcu smo vključili tudi večji nabor demografskih spremenljivk: poleg
starosti in spola ter kraja bivanja še izobrazbo staršev, percepcijo razredno-
sti oz. statusa, kraj bivanja ipd.
Spletno anketo »Moč besed« smo izvedli jeseni 2014 s pomočjo
spletnega orodja 1ka.si in z njo zajeli skupaj 363 mladih, starih od 15 do
30 let. Samo anketiranje je trajalo od 5. do 31. oktobra 2014, v končni vzo-
rec pa smo zajeli 363 vprašanih, pri čemer je med petnajstim in osemnaj-
stim letom dobra petina vzorca (26 %), od 19 do 22 let je dobra tretjina
(34 %) vprašanih, druga petina spada med 23 in 26 let (26 %), med tem ko
je najmanj mladih v vzorcu od 27 do 30 let.3 Struktura po spolu je precej
1 Gre za aplikativno raziskavo, ki je bila izvedena v letu 2014/15 za naročnika Telekom
Slovenije. Njen namen je bil med drugim ugotavljati, kako so mladi sploh izpostavljeni
spletnim tveganjem in na kakšen način naj se na njihove morebitne izkušnje s spletnim
nasiljem odzivajo javne kampanje ozaveščanja. V tukajšnjem prispevku se namenoma
osredotočamo le na podatke, ki smo jih raziskovalci zbrali v kvantitativnem delu omenjen-
ega projekta.
2 Vsebino vprašalnika in izbrane poudarke v njem smo določili raziskovalci neodvisno od
naročnika.
3 Starost smo kategorizirali v 4 ločene, a enakovredno sestavljene skupine, skladno z idejno
zasnovo projekta: 1) od 15 do 18 let; 2) od 19 do 22 let; 3) od 23 do 26 let in 4) od 27 do 30. let;
123
digitalnih tehnologij, čeprav se ta tveganja v slovenskem kontekstu zdijo
manj prisotna kot v primerljivih študijah.
Percepcije in izkušnje s spletnim nasiljem mladih:
zasnova empirične raziskave
Raziskovalni načrt, metoda zbiranja podatkov in vzorec
Da bi odgovorili na raziskovalno vprašanje in preverili domnevo o hete-
rogenih izkušnjah mladih z nasiljem in soodvisnosti osebnih izkustev z
njihovimi digitalnimi kompetencami in medijskimi praksami, se v tukaj-
šnjem poglavju naslanjamo na podatke, ki smo jih pridobili v raziskoval-
nem projektu z naslovom »Moč besed – družbeni in kulturni vidiki sple-
tnega nasilja«.1 Vzorec zajetih mladih je bil prvenstveno namenski, saj je
rekrutacija respondentov potekala preko naročnika projekta, ki je skr-
bel za širšo promocijo same kampanje prek družbenih omrežij – konkre-
tno prek profila kampanje Moč besed na Facebooku in pripadajoče sple-
tne strani –, da bi dosegel čim večji odziv mobilne mladine na anketni
vprašalnik.
Vprašalnik2 je bil tako razdeljen v več sklopov: od identifikacije po-
sameznih izkušenj in praks s spletnim nasiljem do medijske potrošnje
mladih, ki je vključevala tako uporabo družbenih medijev kot spremljanje
televizije, časopisov in rabe mobilnih telefonov. Za kontrolo informacij o
vzorcu smo vključili tudi večji nabor demografskih spremenljivk: poleg
starosti in spola ter kraja bivanja še izobrazbo staršev, percepcijo razredno-
sti oz. statusa, kraj bivanja ipd.
Spletno anketo »Moč besed« smo izvedli jeseni 2014 s pomočjo
spletnega orodja 1ka.si in z njo zajeli skupaj 363 mladih, starih od 15 do
30 let. Samo anketiranje je trajalo od 5. do 31. oktobra 2014, v končni vzo-
rec pa smo zajeli 363 vprašanih, pri čemer je med petnajstim in osemnaj-
stim letom dobra petina vzorca (26 %), od 19 do 22 let je dobra tretjina
(34 %) vprašanih, druga petina spada med 23 in 26 let (26 %), med tem ko
je najmanj mladih v vzorcu od 27 do 30 let.3 Struktura po spolu je precej
1 Gre za aplikativno raziskavo, ki je bila izvedena v letu 2014/15 za naročnika Telekom
Slovenije. Njen namen je bil med drugim ugotavljati, kako so mladi sploh izpostavljeni
spletnim tveganjem in na kakšen način naj se na njihove morebitne izkušnje s spletnim
nasiljem odzivajo javne kampanje ozaveščanja. V tukajšnjem prispevku se namenoma
osredotočamo le na podatke, ki smo jih raziskovalci zbrali v kvantitativnem delu omenjen-
ega projekta.
2 Vsebino vprašalnika in izbrane poudarke v njem smo določili raziskovalci neodvisno od
naročnika.
3 Starost smo kategorizirali v 4 ločene, a enakovredno sestavljene skupine, skladno z idejno
zasnovo projekta: 1) od 15 do 18 let; 2) od 19 do 22 let; 3) od 23 do 26 let in 4) od 27 do 30. let;
123
