Page 124 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 124
šolsko polje, letnik xxx, številka 1–2
tem članku bomo v nadaljevanju poleg kulturnega kapitala izpostavili po-
men medijskih kompetenc in medijske potrošnje kot glavnih dejavnikov
za različne izkušnje s spletnimi tveganji.
Syrjalainen in drugi (2015) menijo, da je problematično mlade obrav-
navati le kot tveganju izpostavljeno skupino, zato se tudi v našem pristo-
pu poleg tveganj osredotočamo na priložnosti in kompetence mladih, s
čimer skušamo oblikovati alternative proti prevladujočemu govoru o »ne-
varnostih na spletu«. Syrjalainen in drugi (2015: 59) izpostavljajo opiso-
vanje in interpretiranje izkušenj študentov, varnost pa obravnavajo kot
družbeni fenomen, ki vključuje participacijo in odnose. Zato poudarja-
mo, da so pojavi in odnosi, ki jih mladi negujejo v spletnih okoljih, odraz
njihovih vsakdanjih življenj, pa tudi širših družbenih struktur, v katere
s(m)o vpeti. Mnogi poskusi »reševanja« pred nevarnostmi novih medijev
in »ozaveščanje« o varnih rabah, ki skrb prelagajo na uporabnika in upo-
rabnico samo, pa ostajajo le še eden izmed načinov preusmeritve pozorno-
sti (ali celo ustvarjanja novih problemov), če ne vključujejo tudi spoznanj
o družbenih razmerjih moči, neenakosti in širših družbeno-kulturnih
sprememb: mladi se srečujejo z vse daljšim obdobjem šolanja, naraščajoča
brezposelnost jih sili v kompromis podaljšanega sobivanja v primarni dru-
žini in usmerjenost v zasebne projekte.
Problem nekaterih kategorizacij »digitalne mladine« je tudi ne-
dosledna navezanost na raziskave s tega področja, ki izpostavljajo speci-
fičnost slovenskega medijskega okolja (glej Luthar in Oblak Črnič, 2017;
Luthar in Pušnik, 2018; Jontes, 2017). Podrobnejša analiza digitalnih ti-
pov (Oblak Črnič 2014) je denimo pokazala, da se večina mladih inter-
netnih uporabnikov uvršča v skupino t. i. »digitalnih entuziastov« z
visokim kulturnim kapitalom: gre za skupino spletno kompetentnih, in-
tenzivnih in do interneta bolj kritičnih uporabnikov. Zelo visoko ocenju-
jejo lastne veščinske spretnosti pa tudi količino, preživetega časa na sple-
tu, kar sovpada s pozitivno oceno o pomembnosti interneta v njihovem
vsakdanu.
Splet, pametni telefoni, družbena omrežja torej niso nevtralni teh-
nološki proizvodi, ki bi jih mladi sami proizvedli za to, da se umikajo od
realnega sveta. So kvečjemu donosen in učinkovit družbeni sistem, ki se
tesno prilega obstoječim družbenim odnosom, ne da bi jih nujno posta-
vljali pod vprašaj. Zato pa umetno ločevanje internetne ali virtualne ali
digitalne realnosti od družbenega življenja zunaj tehnologij prinaša na-
pačne predstave med ljudi, kaj internet kot družbeni pojav sploh je in kdo
ga konzumira. Prispevek pričujoče raziskave je torej predvsem v poudar-
janju pomena družbenih in kulturnih vidikov groženj, povezanih z rabo
122
tem članku bomo v nadaljevanju poleg kulturnega kapitala izpostavili po-
men medijskih kompetenc in medijske potrošnje kot glavnih dejavnikov
za različne izkušnje s spletnimi tveganji.
Syrjalainen in drugi (2015) menijo, da je problematično mlade obrav-
navati le kot tveganju izpostavljeno skupino, zato se tudi v našem pristo-
pu poleg tveganj osredotočamo na priložnosti in kompetence mladih, s
čimer skušamo oblikovati alternative proti prevladujočemu govoru o »ne-
varnostih na spletu«. Syrjalainen in drugi (2015: 59) izpostavljajo opiso-
vanje in interpretiranje izkušenj študentov, varnost pa obravnavajo kot
družbeni fenomen, ki vključuje participacijo in odnose. Zato poudarja-
mo, da so pojavi in odnosi, ki jih mladi negujejo v spletnih okoljih, odraz
njihovih vsakdanjih življenj, pa tudi širših družbenih struktur, v katere
s(m)o vpeti. Mnogi poskusi »reševanja« pred nevarnostmi novih medijev
in »ozaveščanje« o varnih rabah, ki skrb prelagajo na uporabnika in upo-
rabnico samo, pa ostajajo le še eden izmed načinov preusmeritve pozorno-
sti (ali celo ustvarjanja novih problemov), če ne vključujejo tudi spoznanj
o družbenih razmerjih moči, neenakosti in širših družbeno-kulturnih
sprememb: mladi se srečujejo z vse daljšim obdobjem šolanja, naraščajoča
brezposelnost jih sili v kompromis podaljšanega sobivanja v primarni dru-
žini in usmerjenost v zasebne projekte.
Problem nekaterih kategorizacij »digitalne mladine« je tudi ne-
dosledna navezanost na raziskave s tega področja, ki izpostavljajo speci-
fičnost slovenskega medijskega okolja (glej Luthar in Oblak Črnič, 2017;
Luthar in Pušnik, 2018; Jontes, 2017). Podrobnejša analiza digitalnih ti-
pov (Oblak Črnič 2014) je denimo pokazala, da se večina mladih inter-
netnih uporabnikov uvršča v skupino t. i. »digitalnih entuziastov« z
visokim kulturnim kapitalom: gre za skupino spletno kompetentnih, in-
tenzivnih in do interneta bolj kritičnih uporabnikov. Zelo visoko ocenju-
jejo lastne veščinske spretnosti pa tudi količino, preživetega časa na sple-
tu, kar sovpada s pozitivno oceno o pomembnosti interneta v njihovem
vsakdanu.
Splet, pametni telefoni, družbena omrežja torej niso nevtralni teh-
nološki proizvodi, ki bi jih mladi sami proizvedli za to, da se umikajo od
realnega sveta. So kvečjemu donosen in učinkovit družbeni sistem, ki se
tesno prilega obstoječim družbenim odnosom, ne da bi jih nujno posta-
vljali pod vprašaj. Zato pa umetno ločevanje internetne ali virtualne ali
digitalne realnosti od družbenega življenja zunaj tehnologij prinaša na-
pačne predstave med ljudi, kaj internet kot družbeni pojav sploh je in kdo
ga konzumira. Prispevek pričujoče raziskave je torej predvsem v poudar-
janju pomena družbenih in kulturnih vidikov groženj, povezanih z rabo
122
