Page 121 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 121
Digitalno nasilje v perspektivi medijskih študij:
pomen medijske potrošnje in vsakdanjega življenja
mladih
Dejan Jontes in Tanja Oblak Črnič
Spletna tveganja in različne oblike nasilja na spletu so v ospred-
ju raziskav o mladih in spletu v zadnjih petnajstih letih (glej deni-
mo Vanderbosch in Van Cleemput, 2009; Tokunaga, 2010; Slonje in
drugi, 2013). Če je Buckingham še leta 2006 ugotavljal, da je »za razliko
od moralne panike, ki je zaznamovala razprave o video igrah, debata o po-
tencialih internata za mlade ljudi občutno bolj pozitivna« (2006: 84), lah-
ko ugotovimo, da se je od takrat teren moralne panike razširil predvsem
na internet, kjer je diskurz groženj in tveganj nadomestil diskurz opol-
nomočenja. V članku izhajamo iz zavračanja te »alarmistične hipoteze«
(Finkelhor, 2014) in skozi empirično raziskavo spletnih tveganj v Sloveniji
naslavljamo družbene in kulturne dejavnike v ozadju tega pojava.
Izhajamo torej iz obrnjene predpostavke, da so nezaželeni pojavi
in odnosi v spletnih okoljih odraz naših vsakdanjih življenj in tudi šir-
ših družbenih struktur, v katere smo kot člani družbe vpeti (glej Sjöberg,
2010; Tolonen, 2013). Digitalno okolje je seveda (lahko) nevarno, a nič bolj
kot okolje offline. Zato je sicer ključno opozarjanje o nevarnostih spleta in
ozaveščanje o varnih rabah nujno dopolnjevati s spoznanji o družbenih
razmerjih moči, neenakosti in o širših spremembah, ki jih prinaša sodob-
na medijska družba. Umetno ločevanje internetne realnosti od družbene-
ga življenja zunaj njega lahko tako prinaša napačne predstave med ljudi,
kaj internet kot družbeni pojav sploh je. V članku posledično izpostavlja-
mo, da je poznavanje družbenega konteksta poleg medijske pismenosti in
digitalnih veščin edino uporabno orodje proti potencialnim nevarnostim
spleta in mobilnih tehnologij.
119
pomen medijske potrošnje in vsakdanjega življenja
mladih
Dejan Jontes in Tanja Oblak Črnič
Spletna tveganja in različne oblike nasilja na spletu so v ospred-
ju raziskav o mladih in spletu v zadnjih petnajstih letih (glej deni-
mo Vanderbosch in Van Cleemput, 2009; Tokunaga, 2010; Slonje in
drugi, 2013). Če je Buckingham še leta 2006 ugotavljal, da je »za razliko
od moralne panike, ki je zaznamovala razprave o video igrah, debata o po-
tencialih internata za mlade ljudi občutno bolj pozitivna« (2006: 84), lah-
ko ugotovimo, da se je od takrat teren moralne panike razširil predvsem
na internet, kjer je diskurz groženj in tveganj nadomestil diskurz opol-
nomočenja. V članku izhajamo iz zavračanja te »alarmistične hipoteze«
(Finkelhor, 2014) in skozi empirično raziskavo spletnih tveganj v Sloveniji
naslavljamo družbene in kulturne dejavnike v ozadju tega pojava.
Izhajamo torej iz obrnjene predpostavke, da so nezaželeni pojavi
in odnosi v spletnih okoljih odraz naših vsakdanjih življenj in tudi šir-
ših družbenih struktur, v katere smo kot člani družbe vpeti (glej Sjöberg,
2010; Tolonen, 2013). Digitalno okolje je seveda (lahko) nevarno, a nič bolj
kot okolje offline. Zato je sicer ključno opozarjanje o nevarnostih spleta in
ozaveščanje o varnih rabah nujno dopolnjevati s spoznanji o družbenih
razmerjih moči, neenakosti in o širših spremembah, ki jih prinaša sodob-
na medijska družba. Umetno ločevanje internetne realnosti od družbene-
ga življenja zunaj njega lahko tako prinaša napačne predstave med ljudi,
kaj internet kot družbeni pojav sploh je. V članku posledično izpostavlja-
mo, da je poznavanje družbenega konteksta poleg medijske pismenosti in
digitalnih veščin edino uporabno orodje proti potencialnim nevarnostim
spleta in mobilnih tehnologij.
119
