Page 115 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 115
v. jalušič ■ spolno nadlegovanje v šolah ...
Tudi nekoliko konservativen (sicer impliciten) odnos do oblačenja
deklet v eni od šol bi lahko izhajal iz izobraževalnega konteksta. Gre za tra-
dicionalno hierarhijo, ki je značilna za nekatere poklice. Konservativnejša
stališča deklet v tej šoli bi lahko nakazovala, kaj jim je posredovano prek
skritega poklicnega kurikuluma o nadlegovanju, ki je prisotno, ni pa pri-
poznano v šoli in v praksi številnih poklicnih ustanov. Nekatere razlike v
odnosu dijakov in dijakinj do spolnega nadlegovanja lahko izhajajo tako
iz narave in strukturiranosti vzgojno-izobraževalnega sistema in poseb-
nosti šole ter njenega okolja kot tudi iz političnih in kulturnih prepričanj
staršev, kar je bilo razvidno iz posameznih razprav. Družbeno ozračje, od-
nos medijev in medvrstniška razmerja vplivajo tudi na razumevanje in
odzivanje na spolno nadlegovanje. Očitno je, da dijaki na splošno (v šoli,
doma in drugje) ne dobijo dovolj informacij o spolno strukturiranih od-
nosih moči. Poleg vpliva staršev (ko govorimo o primerih spolnega nadle-
govanja) so namreč pomembne tudi vrstniške skupine in splošno družbe-
no ozračje.
Sklep
Okrepiti odgovornost posameznika_ce za človeška dejanja in izboljšati
pripravljenost ljudi, da intervenirajo v nasilne situacije in odnose drugih,
nikakor ni preprosto, saj je treba ljudi dodatno opolnomočiti in spodbudi-
ti k večji angažiranosti (Bowes-Sperry in O‘Leary, 2005; Carmody, 2006).
V šolskem sistemu v Sloveniji je priprava izobraževalnih programov prene-
sena na šole in učitelje_ice, ki imajo pri tem precejšnjo avtonomijo, saj lah-
ko znaten del (tudi na strokovnih šolah) programa šole prilagodijo specifi-
ki svojega okolja (prim. Peček Čuk, Skubic Ermenc in Kroflič, 2009: 70).
Gledano s tega stališča, iniciativa šol in zaposlenih na tem področju ni
omejena. A izvajanje programa je med drugim pokazalo, da je zaposlenim
in dijakom_injam težko delovati avtonomno in samozavestno, če glavni
vzroki spolnega nadlegovanja, in sicer spolna neenakost, stereotipi in he-
teroseksualne spolne vloge, niso dovolj temeljito obravnavani v celotnem
izobraževalnem sistemu v okviru učnih načrtov in drugih (dodatnih) pro-
gramov ali s posameznimi učitelji_cami.
Tako šola kot celota in njen širši kontekst sta pomembna elementa
(ne)preprečevanja spolnega nadlegovanja in spolnega nasilja na splošno.
Rezultati programa kažejo na to, da so, če želimo aktivirati opazovalce_
ke, potrebni širši premisleki o razmerjih med individualno odgovorno-
stjo dijakov_inj, da delujejo in se odzovejo, odgovornostjo zaposlenih na
šolah ter strukturami, ki širše uokvirjajo posamezne primere nadlegova-
nja. Treba je poudariti odgovornost širše družbe, zlasti odraslih, za nena-
silno okolje v šolah in na drugih javnih mestih. To pomeni, da je razvoj
113
Tudi nekoliko konservativen (sicer impliciten) odnos do oblačenja
deklet v eni od šol bi lahko izhajal iz izobraževalnega konteksta. Gre za tra-
dicionalno hierarhijo, ki je značilna za nekatere poklice. Konservativnejša
stališča deklet v tej šoli bi lahko nakazovala, kaj jim je posredovano prek
skritega poklicnega kurikuluma o nadlegovanju, ki je prisotno, ni pa pri-
poznano v šoli in v praksi številnih poklicnih ustanov. Nekatere razlike v
odnosu dijakov in dijakinj do spolnega nadlegovanja lahko izhajajo tako
iz narave in strukturiranosti vzgojno-izobraževalnega sistema in poseb-
nosti šole ter njenega okolja kot tudi iz političnih in kulturnih prepričanj
staršev, kar je bilo razvidno iz posameznih razprav. Družbeno ozračje, od-
nos medijev in medvrstniška razmerja vplivajo tudi na razumevanje in
odzivanje na spolno nadlegovanje. Očitno je, da dijaki na splošno (v šoli,
doma in drugje) ne dobijo dovolj informacij o spolno strukturiranih od-
nosih moči. Poleg vpliva staršev (ko govorimo o primerih spolnega nadle-
govanja) so namreč pomembne tudi vrstniške skupine in splošno družbe-
no ozračje.
Sklep
Okrepiti odgovornost posameznika_ce za človeška dejanja in izboljšati
pripravljenost ljudi, da intervenirajo v nasilne situacije in odnose drugih,
nikakor ni preprosto, saj je treba ljudi dodatno opolnomočiti in spodbudi-
ti k večji angažiranosti (Bowes-Sperry in O‘Leary, 2005; Carmody, 2006).
V šolskem sistemu v Sloveniji je priprava izobraževalnih programov prene-
sena na šole in učitelje_ice, ki imajo pri tem precejšnjo avtonomijo, saj lah-
ko znaten del (tudi na strokovnih šolah) programa šole prilagodijo specifi-
ki svojega okolja (prim. Peček Čuk, Skubic Ermenc in Kroflič, 2009: 70).
Gledano s tega stališča, iniciativa šol in zaposlenih na tem področju ni
omejena. A izvajanje programa je med drugim pokazalo, da je zaposlenim
in dijakom_injam težko delovati avtonomno in samozavestno, če glavni
vzroki spolnega nadlegovanja, in sicer spolna neenakost, stereotipi in he-
teroseksualne spolne vloge, niso dovolj temeljito obravnavani v celotnem
izobraževalnem sistemu v okviru učnih načrtov in drugih (dodatnih) pro-
gramov ali s posameznimi učitelji_cami.
Tako šola kot celota in njen širši kontekst sta pomembna elementa
(ne)preprečevanja spolnega nadlegovanja in spolnega nasilja na splošno.
Rezultati programa kažejo na to, da so, če želimo aktivirati opazovalce_
ke, potrebni širši premisleki o razmerjih med individualno odgovorno-
stjo dijakov_inj, da delujejo in se odzovejo, odgovornostjo zaposlenih na
šolah ter strukturami, ki širše uokvirjajo posamezne primere nadlegova-
nja. Treba je poudariti odgovornost širše družbe, zlasti odraslih, za nena-
silno okolje v šolah in na drugih javnih mestih. To pomeni, da je razvoj
113
