Page 111 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 111
v. jalušič ■ spolno nadlegovanje v šolah ...
Razprava11
»O spolnem nadlegovanju bi bilo dobro govoriti med poukom in dobiti
več znanja. Tako bi se več dijakov zavedalo, da se to dogaja, in potem bi
lahko pomagali.« (dijakinja, šola 2)
»Drugi bi morali biti bolj angažirani, na primer profesorji. Nato bi se lah-
ko po pomoč obrnili na nekatere učitelje in bi ukrepali.« (dijak, šola 2)
Raziskovalci_ke in izvajalci_ke delavnic tega projekta smo imeli izvr-
stno priložnost za sodelovanje s tremi od le peščice srednjih šol v Sloveniji,
ki spolno nasilje in spolno nadlegovanje prepoznavajo kot problem, ki bi v
šolah zahteval večjo pozornost zaposlenih, dijakov_inj in drugih ustanov.
Na samem začetku projekta v letu 2016 Ministrstvo za izobraževanje, zna-
nost in šport ni pokazalo posebnega zanimanja za to temo, tako da tudi
nismo mogli priti do odgovornih oseb, ki bi se z nami pogovarjale, ko smo
iskali podatke za izhodiščno študijo slovenskega konteksta. Niso razpola-
gali s podatki in niso imeli informacij o obstoječih raziskavah o spolnem
nadlegovanju v šolah, o projektih, ukrepih, pravilih in dobrih praksah.
Omenili so, da so osnovne šole bolj vključene v programe, kjer opravljajo
več dela v zvezi z izobraževanjem učencev_k kot del splošnih šolskih pro-
gramov in kjer poučevanje ni namenjeno predvsem pridobivanju znanja.
Medtem pa je v srednjih šolah vsak učitelj_ica odgovoren_a predvsem za
poučevanje svojega predmeta; le razrednik_čarka je odgovoren_a za vzgo-
jo, vedenje, medčloveške odnose, disciplino in etiko.
Poleg tega velja omeniti, da so splošni srednješolski predpisi, ki so v
Sloveniji veljali od 24. julija 2010 do 1. septembra 2018, fizično in psihično
nasilje v šoli sicer izrecno prepovedovali, vendar spolnega nasilja sploh niso
omenjali. Tudi nova šolska pravila (veljavna od septembra 2018 dalje, glej
Protokol 2018) spolnega nasilja ne omenjajo izrecno. Navajajo le, da je šola
dolžna poučiti dijake_inje o različnih vrstah nasilja, izrecna prepoved pa
ne vključuje spolnega nasilja (Pravilnik o šolskem redu, 2018). Na podlagi
tega lahko ugotovimo, da odgovorni_e uslužbenici_ke na Ministrstvu za
izobraževanje, znanost in šport ne prepozna(va)jo problema spolnega na-
silja ali spolnega nadlegovanja v srednji šoli. Ker mu ne pripisujejo nobe-
nega posebnega pomena, tudi ne predvidevajo ukrepov za obvladovanje in
preprečevanje tega problema, posledično pa ga tudi ne morejo obravnava-
ti, vsaj ne sistemsko.
Tak odnos seveda ni samo problem Ministrstva za izobraževanje,
znanost in šport, temveč je simptomatičen za družbo kot celoto in vpliva
11 Dva odstavka tega premisleka sta utemeljena na zapisih za sklepno konferenco projek-
ta v Ljubljani, ki jih je pripravila Katja Zabukovec Kerin.
109
Razprava11
»O spolnem nadlegovanju bi bilo dobro govoriti med poukom in dobiti
več znanja. Tako bi se več dijakov zavedalo, da se to dogaja, in potem bi
lahko pomagali.« (dijakinja, šola 2)
»Drugi bi morali biti bolj angažirani, na primer profesorji. Nato bi se lah-
ko po pomoč obrnili na nekatere učitelje in bi ukrepali.« (dijak, šola 2)
Raziskovalci_ke in izvajalci_ke delavnic tega projekta smo imeli izvr-
stno priložnost za sodelovanje s tremi od le peščice srednjih šol v Sloveniji,
ki spolno nasilje in spolno nadlegovanje prepoznavajo kot problem, ki bi v
šolah zahteval večjo pozornost zaposlenih, dijakov_inj in drugih ustanov.
Na samem začetku projekta v letu 2016 Ministrstvo za izobraževanje, zna-
nost in šport ni pokazalo posebnega zanimanja za to temo, tako da tudi
nismo mogli priti do odgovornih oseb, ki bi se z nami pogovarjale, ko smo
iskali podatke za izhodiščno študijo slovenskega konteksta. Niso razpola-
gali s podatki in niso imeli informacij o obstoječih raziskavah o spolnem
nadlegovanju v šolah, o projektih, ukrepih, pravilih in dobrih praksah.
Omenili so, da so osnovne šole bolj vključene v programe, kjer opravljajo
več dela v zvezi z izobraževanjem učencev_k kot del splošnih šolskih pro-
gramov in kjer poučevanje ni namenjeno predvsem pridobivanju znanja.
Medtem pa je v srednjih šolah vsak učitelj_ica odgovoren_a predvsem za
poučevanje svojega predmeta; le razrednik_čarka je odgovoren_a za vzgo-
jo, vedenje, medčloveške odnose, disciplino in etiko.
Poleg tega velja omeniti, da so splošni srednješolski predpisi, ki so v
Sloveniji veljali od 24. julija 2010 do 1. septembra 2018, fizično in psihično
nasilje v šoli sicer izrecno prepovedovali, vendar spolnega nasilja sploh niso
omenjali. Tudi nova šolska pravila (veljavna od septembra 2018 dalje, glej
Protokol 2018) spolnega nasilja ne omenjajo izrecno. Navajajo le, da je šola
dolžna poučiti dijake_inje o različnih vrstah nasilja, izrecna prepoved pa
ne vključuje spolnega nasilja (Pravilnik o šolskem redu, 2018). Na podlagi
tega lahko ugotovimo, da odgovorni_e uslužbenici_ke na Ministrstvu za
izobraževanje, znanost in šport ne prepozna(va)jo problema spolnega na-
silja ali spolnega nadlegovanja v srednji šoli. Ker mu ne pripisujejo nobe-
nega posebnega pomena, tudi ne predvidevajo ukrepov za obvladovanje in
preprečevanje tega problema, posledično pa ga tudi ne morejo obravnava-
ti, vsaj ne sistemsko.
Tak odnos seveda ni samo problem Ministrstva za izobraževanje,
znanost in šport, temveč je simptomatičen za družbo kot celoto in vpliva
11 Dva odstavka tega premisleka sta utemeljena na zapisih za sklepno konferenco projek-
ta v Ljubljani, ki jih je pripravila Katja Zabukovec Kerin.
109
