Page 110 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 110
šolsko polje, letnik xxx, številka 1–2
– Spol (gender) kot struktura moči9 in heteroseksualne norme pred-
stavljajo kritično vrzel v znanju zaposlenih in dijakov_inj. Niti spol-
no nadlegovanje niti spolno nasilje nista vključena v veljavna šolska
pravila in protokole.
Omejitve izsledkov in programa:
- Ključne ugotovitve bi lahko veljale za večino srednjih šol v Sloveniji,
vendar nekaterih vprašanj najverjetneje ni mogoče posplošiti na ce-
lotno dijaško populacijo (vse šole v vseh okoljih), saj tudi rezultati ka-
žejo razlike.
- Program (ki je bil razvit) je morda primernejši za štiriletne srednje-
šolske programe in bi moral biti še bolj prilagojen za poklicne šole.
- Večina dijakov_inj je sodelovala v programih oziroma delavnicah v
okviru rednega pouka. Ko je bilo treba več notranje motivacije za na-
daljnje aktivnosti zunaj pouka, sta se njihov interes in volja do ukre-
panja zmanjšala.
- Učitelji_ce in drugi zaposleni, ki so sodelovali v programu
opazovalcev_k, so tisti, ki so tudi sicer najbolj motivirani in se ukvar-
jajo z več drugimi obšolskimi dejavnostmi. Izziv, s katerim se pro-
gram ni spoprijel, je bil, kako doseči manj motivirane, manjkajoče
zaposlene.
- Razvoj protokolov na vsaki šoli je odvisen tudi od aktivnosti in na-
črtov Ministrstva za izobraževanje, šolstvo in šport. Pri predstavni-
kih_cah ministrstva nismo mogli vzbuditi globljega zanimanja za
sodelovanje. Povedali so, da delajo več na ravni osnovnih šol, ne pa
tudi v srednjih šolah; njihovo stališče je, da so srednje šole bolj osre-
dinjene na prenos znanja in se ne ukvarjajo toliko z vprašanji »či-
ste« vzgoje.10
9 Merim na to, kar se v slovenskem prevodu običajno navaja kot »družbeni spol«. Termina
»družbeni spol« ne uporabljam, ker ustvari napačno predstavo o »predobstoječem« bio-
loškem spolu. Izhajam iz podmene, da je spol (sex) »zmeraj že« družben (gendered, uspol-
jen) in da ne obstaja nobena esencialna, naravna osnova (sex), na katero bi bil »družbeni«
spol naknadno »pripet«. Pri tem se opiram na izvirni tekst, v katerem je bil koncept seks/
spol (sex/gender) prvič tematiziran (Rubin, 1975), ter na novejše razprave pri denimo Butler
(1990, 2004). Spol lahko razumemo manj statično predvsem kot proces, torej »uspolje-
vanje« (gendering) različnih dimenzij. S tem presežemo dilemo dihotomija ali mnoštvo
spolov, saj nas pri uspoljevanju zanimajo razmerja moči, ki so načeloma lahko popolno-
ma »odlepljena« od na videz statičnih označevalcev – govorimo o uspoljenosti institucij,
norm in organizacij, zanima pa nas njihov sistematično »uspoljen« sistem odnosov moči
(Evelyne in Bacchi, 2005: 508). Za več o pojmih spol/sex/gender, njihovih pomenih ter po-
litičnih razsežnostih prim. Jalušič, 2009: 52 in nasl.).
10 Res je, da so bile v Sloveniji leta 2018 v času zadnjega dela projekta, ko so potekale na-
daljevalne aktivnosti in sklepni seminar, volitve, kar pomeni, da je do imenovanja no-
vega ministra za to področje preteklo več mesecev.
108
– Spol (gender) kot struktura moči9 in heteroseksualne norme pred-
stavljajo kritično vrzel v znanju zaposlenih in dijakov_inj. Niti spol-
no nadlegovanje niti spolno nasilje nista vključena v veljavna šolska
pravila in protokole.
Omejitve izsledkov in programa:
- Ključne ugotovitve bi lahko veljale za večino srednjih šol v Sloveniji,
vendar nekaterih vprašanj najverjetneje ni mogoče posplošiti na ce-
lotno dijaško populacijo (vse šole v vseh okoljih), saj tudi rezultati ka-
žejo razlike.
- Program (ki je bil razvit) je morda primernejši za štiriletne srednje-
šolske programe in bi moral biti še bolj prilagojen za poklicne šole.
- Večina dijakov_inj je sodelovala v programih oziroma delavnicah v
okviru rednega pouka. Ko je bilo treba več notranje motivacije za na-
daljnje aktivnosti zunaj pouka, sta se njihov interes in volja do ukre-
panja zmanjšala.
- Učitelji_ce in drugi zaposleni, ki so sodelovali v programu
opazovalcev_k, so tisti, ki so tudi sicer najbolj motivirani in se ukvar-
jajo z več drugimi obšolskimi dejavnostmi. Izziv, s katerim se pro-
gram ni spoprijel, je bil, kako doseči manj motivirane, manjkajoče
zaposlene.
- Razvoj protokolov na vsaki šoli je odvisen tudi od aktivnosti in na-
črtov Ministrstva za izobraževanje, šolstvo in šport. Pri predstavni-
kih_cah ministrstva nismo mogli vzbuditi globljega zanimanja za
sodelovanje. Povedali so, da delajo več na ravni osnovnih šol, ne pa
tudi v srednjih šolah; njihovo stališče je, da so srednje šole bolj osre-
dinjene na prenos znanja in se ne ukvarjajo toliko z vprašanji »či-
ste« vzgoje.10
9 Merim na to, kar se v slovenskem prevodu običajno navaja kot »družbeni spol«. Termina
»družbeni spol« ne uporabljam, ker ustvari napačno predstavo o »predobstoječem« bio-
loškem spolu. Izhajam iz podmene, da je spol (sex) »zmeraj že« družben (gendered, uspol-
jen) in da ne obstaja nobena esencialna, naravna osnova (sex), na katero bi bil »družbeni«
spol naknadno »pripet«. Pri tem se opiram na izvirni tekst, v katerem je bil koncept seks/
spol (sex/gender) prvič tematiziran (Rubin, 1975), ter na novejše razprave pri denimo Butler
(1990, 2004). Spol lahko razumemo manj statično predvsem kot proces, torej »uspolje-
vanje« (gendering) različnih dimenzij. S tem presežemo dilemo dihotomija ali mnoštvo
spolov, saj nas pri uspoljevanju zanimajo razmerja moči, ki so načeloma lahko popolno-
ma »odlepljena« od na videz statičnih označevalcev – govorimo o uspoljenosti institucij,
norm in organizacij, zanima pa nas njihov sistematično »uspoljen« sistem odnosov moči
(Evelyne in Bacchi, 2005: 508). Za več o pojmih spol/sex/gender, njihovih pomenih ter po-
litičnih razsežnostih prim. Jalušič, 2009: 52 in nasl.).
10 Res je, da so bile v Sloveniji leta 2018 v času zadnjega dela projekta, ko so potekale na-
daljevalne aktivnosti in sklepni seminar, volitve, kar pomeni, da je do imenovanja no-
vega ministra za to področje preteklo več mesecev.
108
