Page 108 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 108
šolsko polje, letnik xxx, številka 1–2
spraševanjem. Zvečine sploh ne vedo, kako naj se odzovejo. Če bi se soo-
čili s spletnim nadlegovanjem, bi nekateri dijakom zasegli telefone itd. V
številnih primerih bi žrtev napotili k nekomu drugemu, svetovalni službi
ali zunanji organizaciji. Večina učiteljev si želi dobiti konkretne smernice
o tem, kaj je treba storiti in kako se odzvati. Na vseh delavnicah so bile iz-
ražene potrebe po protokolih in smernicah, četudi so vsi poudarili, da je
pomembno najprej zaščititi žrtev in šele nato ukrepati naprej.
Ovire za ukrepanje pri zaposlenih so predvsem strah pred tožbami
in javnimi občili, strah pred prenagljenim obtoževanjem ljudi, bojazen,
da ne prepoznajo, ali dekletu fantovo vedenje godi ali ga dojema kot na-
dlegovanje in se samo trudi delovati mirna brez izražanja strahu ali jeze.
Menijo, da do spolnega nadlegovanja po navadi prihaja takrat, ko niso pri-
sotni, zato tudi ne morejo posredovati. Poudarjajo tudi problem pomanj-
kanja časa.
V primeru, ko bi šlo za povzročitelja_ico, ki je učitelj_ica, bi zade-
vo obravnavali brez kompromisov. Učitelji_ce za ustrezno odzivanje po-
trebujejo primerno podporno okolje, v katerem se počutijo varne – da se
lahko posvetujejo s strokovnjakom in zaupno osebo, ter da lahko raču-
najo na podporo zunaj šole, predvsem s strani tistih, ki vedo, kako ravna-
ti v primerih spolnega nadlegovanja in spolnega nasilja, ter dobro pozna-
jo zakonodajo.
Konceptni zemljevidi so pokazali, kako dijaki_nje vidijo odnos do
spolnega nadlegovanja v odnosih med dijaki in dijakinjami ter med učite-
lji in dijaki: menijo, da dijaki ne ukrepajo, ker ne vedo, kaj storiti, ali ker
soglašajo z nadlegovanjem. V razpravi o »aktivnem opazovalcu_ki« po
ogledu videoposnetka je bila ena od njihovih glavnih poant: »Če se vple-
teš, jo lahko skupiš.« Učitelji pa se po njihovem mnenju ne odzivajo, ker
se ne želijo ukvarjati s temi vprašanji in ker ne vedo, kaj storiti, ali pa celo
sami nadlegujejo.
Glavne ugotovitve iz poteka delavnic in raziskave so naslednje:
– Tako dijakinje kot tudi dijaki opažajo, doživljajo in poznajo spolno
nadlegovanje ter so kritični do tega pojava v šoli in zunaj nje.
– Življenja in pričakovanja mladih so tesno povezana s spolom, česar se
večinoma zavedajo in so kritični do tega, so pa zaznavne razlike med
stališči fantov in deklet. Obenem je razvidno, da v šolah poteka zelo
malo razprav o odnosih med spoloma, o problemu hegemonske mo-
škosti in o s tem povezani hierarhiji moči. Tako dijaki_nje kot tudi
zaposleni_e ne razumejo dovolj mehanizmov vpliva spola na spolno
nadlegovanje in nasilje.
106
spraševanjem. Zvečine sploh ne vedo, kako naj se odzovejo. Če bi se soo-
čili s spletnim nadlegovanjem, bi nekateri dijakom zasegli telefone itd. V
številnih primerih bi žrtev napotili k nekomu drugemu, svetovalni službi
ali zunanji organizaciji. Večina učiteljev si želi dobiti konkretne smernice
o tem, kaj je treba storiti in kako se odzvati. Na vseh delavnicah so bile iz-
ražene potrebe po protokolih in smernicah, četudi so vsi poudarili, da je
pomembno najprej zaščititi žrtev in šele nato ukrepati naprej.
Ovire za ukrepanje pri zaposlenih so predvsem strah pred tožbami
in javnimi občili, strah pred prenagljenim obtoževanjem ljudi, bojazen,
da ne prepoznajo, ali dekletu fantovo vedenje godi ali ga dojema kot na-
dlegovanje in se samo trudi delovati mirna brez izražanja strahu ali jeze.
Menijo, da do spolnega nadlegovanja po navadi prihaja takrat, ko niso pri-
sotni, zato tudi ne morejo posredovati. Poudarjajo tudi problem pomanj-
kanja časa.
V primeru, ko bi šlo za povzročitelja_ico, ki je učitelj_ica, bi zade-
vo obravnavali brez kompromisov. Učitelji_ce za ustrezno odzivanje po-
trebujejo primerno podporno okolje, v katerem se počutijo varne – da se
lahko posvetujejo s strokovnjakom in zaupno osebo, ter da lahko raču-
najo na podporo zunaj šole, predvsem s strani tistih, ki vedo, kako ravna-
ti v primerih spolnega nadlegovanja in spolnega nasilja, ter dobro pozna-
jo zakonodajo.
Konceptni zemljevidi so pokazali, kako dijaki_nje vidijo odnos do
spolnega nadlegovanja v odnosih med dijaki in dijakinjami ter med učite-
lji in dijaki: menijo, da dijaki ne ukrepajo, ker ne vedo, kaj storiti, ali ker
soglašajo z nadlegovanjem. V razpravi o »aktivnem opazovalcu_ki« po
ogledu videoposnetka je bila ena od njihovih glavnih poant: »Če se vple-
teš, jo lahko skupiš.« Učitelji pa se po njihovem mnenju ne odzivajo, ker
se ne želijo ukvarjati s temi vprašanji in ker ne vedo, kaj storiti, ali pa celo
sami nadlegujejo.
Glavne ugotovitve iz poteka delavnic in raziskave so naslednje:
– Tako dijakinje kot tudi dijaki opažajo, doživljajo in poznajo spolno
nadlegovanje ter so kritični do tega pojava v šoli in zunaj nje.
– Življenja in pričakovanja mladih so tesno povezana s spolom, česar se
večinoma zavedajo in so kritični do tega, so pa zaznavne razlike med
stališči fantov in deklet. Obenem je razvidno, da v šolah poteka zelo
malo razprav o odnosih med spoloma, o problemu hegemonske mo-
škosti in o s tem povezani hierarhiji moči. Tako dijaki_nje kot tudi
zaposleni_e ne razumejo dovolj mehanizmov vpliva spola na spolno
nadlegovanje in nasilje.
106
