Page 109 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 109
v. jalušič ■ spolno nadlegovanje v šolah ...
– Dijaki_nje soglašajo, da spolni in drugi stereotipi vplivajo na naša
dejanja, na primer na predstave o tem, kdaj je »primerno« spregovo-
riti in ukrepati in kdaj ne. Strah in/ali nelagodje sta med najpogostej-
šimi vzroki neukrepanja ob spolnem nadlegovanju.
– Še vedno se ohranjajo stereotipi, po katerih so za spolno nadlego-
vanje in nasilje (na primer v zvezi z načinom oblačenja, vedenjem
itd.) krive žrtve, vendar udeleženci_ke programa kažejo večjo pod-
poro žrtvam in zahtevajo odgovornost od povzročiteljev_ic in širše
družbe.
– Družabna omrežja in spletno okolje se dojemajo kot najpogostejši
kraji, kjer prihaja do spolnega nadlegovanja in prek katerih je žrtev še
bolj stigmatizirana. Vendar gre pri tem lahko za relativno, subjektiv-
no zaznavo, zlasti zaradi dejstva, da virtualna okolja večinoma »iz-
ražajo« dejanske odnose v razredu, na ulici, javnem prevozu in širše,
nato pa na te odnose še dodatno vplivajo.
– Dijaki_nje si želijo sprememb v zvezi s spolnim nadlegovanjem, ven-
dar ne vedo, kako bi jih sprožili_e. Zelo kritični_e so do neukrepa-
nja učiteljev_ic in odraslih na splošno. Soočajo se s primeri spolnega
nadlegovanja s strani učiteljev_ic, ki se v šolah ne problematizira.
– Mladi si želijo več razprave o teh temah in so bili pripravljeni so-
delovati v aktivnostih, ki podpirajo pristop opazovalcev_k. Menijo,
da če bi se odzvalo več ljudi, bi bilo spolno nadlegovanje precej lažje
obravnavati.
– Povsod je bila izražena potreba, da šole razvijejo smernice ali proto-
kole za obravnavanje spolnega nadlegovanja, ki bi vključevali vlogo
aktivnih opazovalcev_k.
– Tudi zaposleni_e oziroma učitelji_ce si želijo sprememb, vendar
imajo premalo znanja o tem, kako ravnati, še posebej slabo pa pozna-
jo pravni okvir ter vire institucionalne podpore, ki jo lahko dobijo.
– Učitelji_ce so soglašali_e, da je treba spolno nadlegovanje obravna-
vati celovito: v to sodi tudi delo med poukom ter pri posameznih
predmetih. Prepričani_e so, da bi morale šole razviti smernice in da
potrebujejo več usposabljanja oziroma izobraževanja o teh temah.
– Šole se razlikujejo glede na stopnjo splošnega znanja dijakov_inj.
Razlogov za to je lahko več: poleg različnih izhodiščnih znanj jim
učni načrt zagotavlja več ali manj predmetov, ki obravnavajo širše
vzgojno-izobraževalne cilje, kar očitno vpliva na zaznavo spolnega
nadlegovanja.
107
– Dijaki_nje soglašajo, da spolni in drugi stereotipi vplivajo na naša
dejanja, na primer na predstave o tem, kdaj je »primerno« spregovo-
riti in ukrepati in kdaj ne. Strah in/ali nelagodje sta med najpogostej-
šimi vzroki neukrepanja ob spolnem nadlegovanju.
– Še vedno se ohranjajo stereotipi, po katerih so za spolno nadlego-
vanje in nasilje (na primer v zvezi z načinom oblačenja, vedenjem
itd.) krive žrtve, vendar udeleženci_ke programa kažejo večjo pod-
poro žrtvam in zahtevajo odgovornost od povzročiteljev_ic in širše
družbe.
– Družabna omrežja in spletno okolje se dojemajo kot najpogostejši
kraji, kjer prihaja do spolnega nadlegovanja in prek katerih je žrtev še
bolj stigmatizirana. Vendar gre pri tem lahko za relativno, subjektiv-
no zaznavo, zlasti zaradi dejstva, da virtualna okolja večinoma »iz-
ražajo« dejanske odnose v razredu, na ulici, javnem prevozu in širše,
nato pa na te odnose še dodatno vplivajo.
– Dijaki_nje si želijo sprememb v zvezi s spolnim nadlegovanjem, ven-
dar ne vedo, kako bi jih sprožili_e. Zelo kritični_e so do neukrepa-
nja učiteljev_ic in odraslih na splošno. Soočajo se s primeri spolnega
nadlegovanja s strani učiteljev_ic, ki se v šolah ne problematizira.
– Mladi si želijo več razprave o teh temah in so bili pripravljeni so-
delovati v aktivnostih, ki podpirajo pristop opazovalcev_k. Menijo,
da če bi se odzvalo več ljudi, bi bilo spolno nadlegovanje precej lažje
obravnavati.
– Povsod je bila izražena potreba, da šole razvijejo smernice ali proto-
kole za obravnavanje spolnega nadlegovanja, ki bi vključevali vlogo
aktivnih opazovalcev_k.
– Tudi zaposleni_e oziroma učitelji_ce si želijo sprememb, vendar
imajo premalo znanja o tem, kako ravnati, še posebej slabo pa pozna-
jo pravni okvir ter vire institucionalne podpore, ki jo lahko dobijo.
– Učitelji_ce so soglašali_e, da je treba spolno nadlegovanje obravna-
vati celovito: v to sodi tudi delo med poukom ter pri posameznih
predmetih. Prepričani_e so, da bi morale šole razviti smernice in da
potrebujejo več usposabljanja oziroma izobraževanja o teh temah.
– Šole se razlikujejo glede na stopnjo splošnega znanja dijakov_inj.
Razlogov za to je lahko več: poleg različnih izhodiščnih znanj jim
učni načrt zagotavlja več ali manj predmetov, ki obravnavajo širše
vzgojno-izobraževalne cilje, kar očitno vpliva na zaznavo spolnega
nadlegovanja.
107
