Page 105 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 105
v. jalušič ■ spolno nadlegovanje v šolah ...
nimajo izkušenj, pozneje pa se je izkazalo, da jih imajo. V enem primeru je
učiteljica izražala mnenje, da je treba dekletom povedati, kam naj ne ho-
dijo in kako naj se ne oblačijo. Opazili smo, da se na eni od šol uporabljajo
dvojna merila za fante in dekleta (ne izrecno in v pravilih, ampak v praksi,
denimo glede oblačenja), četudi so zaposleni pojasnjevali, da so vsa šolska
pravila nevtralna glede na spol.
Na splošno so bili zaposleni (večinoma učitelji_ce in podporno ose-
bje ali šolski svetovalci_ke) zelo samorefleksivni. Ravno tako so bili mo-
tivirani, da bi glede problema spolnega nadlegovanja storili kaj več, ali pa
so povedali, da si želijo v prihodnosti preprečiti nespoštljivo in nasilno
vedenje na splošno. A glede tega včasih niso bili povsem prepričani in so
menili, da niso pristojni za posredovanje. Potrebovali bi več informacij o
splošnem pravnem okviru in o veljavnih šolskih protokolih. Na večini de-
lavnic za zaposlene je bila navzoča manjša skupina sodelavcev, ki so bili
zelo motivirani za delo. Bili so pripravljeni razmišljati o svojih izkušnjah
in primerih, ki so jim bili priča v preteklih letih. Izmenjali so izkušnje o
tem, kako jim je bilo v nekaterih primerih nerodno in kako jih je strah po-
sredovati, zlasti, ker niso vedeli, kako se bodo odzvale žrtve. Niso bili pre-
pričani, ali vedo, kaj si žrtve želijo.
Kdo nadleguje, kako, kje in koga
Skozi oblikovanje konceptualnih zemljevidov so dijaki_nje analizirali
razmerja moči, ki pogojujejo spolno nadlegovanje. Poimenovali so celoten
spekter možnih nadlegovalcev, od »nezrelih« in »zrelih« oseb do profe-
sorjev, duhovnikov, družinskih članov ter sošolcev. Predvsem dekleta so
pogosto povezala vprašanje spolnega nadlegovanja z odnosi moči ter s si-
tuacijami večje fizične bližine – denimo v odnosih, ki jih zaznamuje spol,
v oskrbi.
Nove tehnologije, ki omogočajo nezaželeno javno izpostavljanje inti-
mnosti, so bile pogosto omenjene kot pasti za spolno nadlegovanje: pred-
vsem družabni mediji in hitra izmenjava posnetkov ter fotografij. Poleg
fizičnega in nefizičnega nadlegovanja so udeleženci omenjali tudi verbal-
no in neverbalno spolno nadlegovanje. Šole, zabave, osamljena mesta,
parki, ulice, avtobusi, stranišča itd. so najbolj pogosta mesta nadlegovanja.
Fantje in dekleta so večinoma naštevali iste kraje.
Spolno nadlegovanje se lahko zgodi vsakomur, ki je šibek ali zaznan
kot šibkejši in ranljivejši, vključno z družinskimi člani, duševno prizade-
timi, starejšimi osebami, partnerkami, medicinskimi sestrami, ženskami
z »dobro postavo« itd. To ne izključuje moških in fantov, čeprav so naj-
pogostejše žrtve ženske.
103
nimajo izkušenj, pozneje pa se je izkazalo, da jih imajo. V enem primeru je
učiteljica izražala mnenje, da je treba dekletom povedati, kam naj ne ho-
dijo in kako naj se ne oblačijo. Opazili smo, da se na eni od šol uporabljajo
dvojna merila za fante in dekleta (ne izrecno in v pravilih, ampak v praksi,
denimo glede oblačenja), četudi so zaposleni pojasnjevali, da so vsa šolska
pravila nevtralna glede na spol.
Na splošno so bili zaposleni (večinoma učitelji_ce in podporno ose-
bje ali šolski svetovalci_ke) zelo samorefleksivni. Ravno tako so bili mo-
tivirani, da bi glede problema spolnega nadlegovanja storili kaj več, ali pa
so povedali, da si želijo v prihodnosti preprečiti nespoštljivo in nasilno
vedenje na splošno. A glede tega včasih niso bili povsem prepričani in so
menili, da niso pristojni za posredovanje. Potrebovali bi več informacij o
splošnem pravnem okviru in o veljavnih šolskih protokolih. Na večini de-
lavnic za zaposlene je bila navzoča manjša skupina sodelavcev, ki so bili
zelo motivirani za delo. Bili so pripravljeni razmišljati o svojih izkušnjah
in primerih, ki so jim bili priča v preteklih letih. Izmenjali so izkušnje o
tem, kako jim je bilo v nekaterih primerih nerodno in kako jih je strah po-
sredovati, zlasti, ker niso vedeli, kako se bodo odzvale žrtve. Niso bili pre-
pričani, ali vedo, kaj si žrtve želijo.
Kdo nadleguje, kako, kje in koga
Skozi oblikovanje konceptualnih zemljevidov so dijaki_nje analizirali
razmerja moči, ki pogojujejo spolno nadlegovanje. Poimenovali so celoten
spekter možnih nadlegovalcev, od »nezrelih« in »zrelih« oseb do profe-
sorjev, duhovnikov, družinskih članov ter sošolcev. Predvsem dekleta so
pogosto povezala vprašanje spolnega nadlegovanja z odnosi moči ter s si-
tuacijami večje fizične bližine – denimo v odnosih, ki jih zaznamuje spol,
v oskrbi.
Nove tehnologije, ki omogočajo nezaželeno javno izpostavljanje inti-
mnosti, so bile pogosto omenjene kot pasti za spolno nadlegovanje: pred-
vsem družabni mediji in hitra izmenjava posnetkov ter fotografij. Poleg
fizičnega in nefizičnega nadlegovanja so udeleženci omenjali tudi verbal-
no in neverbalno spolno nadlegovanje. Šole, zabave, osamljena mesta,
parki, ulice, avtobusi, stranišča itd. so najbolj pogosta mesta nadlegovanja.
Fantje in dekleta so večinoma naštevali iste kraje.
Spolno nadlegovanje se lahko zgodi vsakomur, ki je šibek ali zaznan
kot šibkejši in ranljivejši, vključno z družinskimi člani, duševno prizade-
timi, starejšimi osebami, partnerkami, medicinskimi sestrami, ženskami
z »dobro postavo« itd. To ne izključuje moških in fantov, čeprav so naj-
pogostejše žrtve ženske.
103
