Page 104 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 104
šolsko polje, letnik xxx, številka 1–2
Izsledki delavnic ter rezultati programa so večplastni. V nadaljeva-
nju podajam opis nekaterih temeljnih opažanj iz poteka na osnovi imple-
mentacijskih dnevnikov, nato pa še glavne poudarke ter sklepno refleksijo.
Rezultati programa
Dijaki, dijakinje in zaposleni so v programu sodelovali z zanimanjem, če-
prav je bila stopnja aktivnosti odvisna tako od vrste šole kot tudi od ra-
zreda in spola udeležencev. Na dijaških delavnicah je bila udeležba skoraj
polna, medtem ko so bile med šolami razlike v številu zaposlenih, ki so so-
delovali. Opazili smo, da so tako fantje kot dekleta izražali manj mnenj,
ko so bili skupaj, kot pa v ločenih delavnicah. Na splošno so bili fantje
manj aktivni, razen na eni od šol.
Med dekleti in fanti so obstajale razlike pri presoji, kaj je primer-
no ali neustrezno vedenje, a mnenja so variirala tudi med fanti in med de-
kleti. Tako pri dijakih kot tudi pri dijakinjah smo opazili prenašanje od-
govornosti za nadlegovanje na žrtve, vendar to ni bil prevladujoč odnos
pri skoraj nobeni od skupin. Večina deklet je postavila strožje omejitve za
sprejemljivo vedenje kot fantje, hkrati pa so številna od njih dobro pozna-
la spolno nadlegovanje.
Nekateri dijaki in dijakinje so se nagibali k obtoževanju žrtev na-
dlegovanja, kadar so bile domnevno »izzivalno« oblečene, medtem ko
so drugi strogo zavračali možnost, da bi lahko bila izgled ali oblačenje iz-
govor za nadlegovanje. Dijakinje so izpostavile pomen privolitve za do-
ločena ravnanja in poudarile, da obstaja povezava med spolnim nadlego-
vanjem in problemom neenakomerne porazdelitve moči. Manjša skupina
fantov je izrazila izrecna dvojna merila za oba spola glede ustreznega ob-
našanja. Spolno nadlegovanje jim je predstavljalo izkazovanje naklonje-
nosti in ljubezni.
Spolni stereotipi, ki so se pojavili, so bili po eni strani povezani z ob-
toževanjem žrtve, katere vedenje da kliče po nadlegovanju. Čeprav so de-
kleta in nekateri fantje prepoznavali spolne stereotipe in dvojna merila za
dekleta in fante, se številni vendarle niso jasno zavedali lastnih dvojnih
meril. Pojavljalo se je mnenje, da imajo fantje težave s samokontrolo »za-
radi hormonov« ter da je nadlegovanje pogojeno z različnimi spolnimi
vlogami moških in žensk ter s tem povezanimi predstavami o spolnosti.
Delavnice za zaposlene so podale podobno sliko kot tiste za dijake_
inje. Eden od stereotipov med nekaterimi (moškimi) zaposlenimi je bil,
da do spolnega nadlegovanja prihaja v parkih, v velikih mestih in drugje,
podobno, kot so nekateri fantje na delavnicah o spolnem nadlegovanju
in spolnem nasilju govorili kot o nečem, kar se ne dogaja v njihovi okoli-
ci. Zaposleni so na prvih delavnicah menili, da s spolnim nadlegovanjem
102
Izsledki delavnic ter rezultati programa so večplastni. V nadaljeva-
nju podajam opis nekaterih temeljnih opažanj iz poteka na osnovi imple-
mentacijskih dnevnikov, nato pa še glavne poudarke ter sklepno refleksijo.
Rezultati programa
Dijaki, dijakinje in zaposleni so v programu sodelovali z zanimanjem, če-
prav je bila stopnja aktivnosti odvisna tako od vrste šole kot tudi od ra-
zreda in spola udeležencev. Na dijaških delavnicah je bila udeležba skoraj
polna, medtem ko so bile med šolami razlike v številu zaposlenih, ki so so-
delovali. Opazili smo, da so tako fantje kot dekleta izražali manj mnenj,
ko so bili skupaj, kot pa v ločenih delavnicah. Na splošno so bili fantje
manj aktivni, razen na eni od šol.
Med dekleti in fanti so obstajale razlike pri presoji, kaj je primer-
no ali neustrezno vedenje, a mnenja so variirala tudi med fanti in med de-
kleti. Tako pri dijakih kot tudi pri dijakinjah smo opazili prenašanje od-
govornosti za nadlegovanje na žrtve, vendar to ni bil prevladujoč odnos
pri skoraj nobeni od skupin. Večina deklet je postavila strožje omejitve za
sprejemljivo vedenje kot fantje, hkrati pa so številna od njih dobro pozna-
la spolno nadlegovanje.
Nekateri dijaki in dijakinje so se nagibali k obtoževanju žrtev na-
dlegovanja, kadar so bile domnevno »izzivalno« oblečene, medtem ko
so drugi strogo zavračali možnost, da bi lahko bila izgled ali oblačenje iz-
govor za nadlegovanje. Dijakinje so izpostavile pomen privolitve za do-
ločena ravnanja in poudarile, da obstaja povezava med spolnim nadlego-
vanjem in problemom neenakomerne porazdelitve moči. Manjša skupina
fantov je izrazila izrecna dvojna merila za oba spola glede ustreznega ob-
našanja. Spolno nadlegovanje jim je predstavljalo izkazovanje naklonje-
nosti in ljubezni.
Spolni stereotipi, ki so se pojavili, so bili po eni strani povezani z ob-
toževanjem žrtve, katere vedenje da kliče po nadlegovanju. Čeprav so de-
kleta in nekateri fantje prepoznavali spolne stereotipe in dvojna merila za
dekleta in fante, se številni vendarle niso jasno zavedali lastnih dvojnih
meril. Pojavljalo se je mnenje, da imajo fantje težave s samokontrolo »za-
radi hormonov« ter da je nadlegovanje pogojeno z različnimi spolnimi
vlogami moških in žensk ter s tem povezanimi predstavami o spolnosti.
Delavnice za zaposlene so podale podobno sliko kot tiste za dijake_
inje. Eden od stereotipov med nekaterimi (moškimi) zaposlenimi je bil,
da do spolnega nadlegovanja prihaja v parkih, v velikih mestih in drugje,
podobno, kot so nekateri fantje na delavnicah o spolnem nadlegovanju
in spolnem nasilju govorili kot o nečem, kar se ne dogaja v njihovi okoli-
ci. Zaposleni so na prvih delavnicah menili, da s spolnim nadlegovanjem
102
