Page 103 - Šolsko polje, XXX, 2019, št. 1-2: Nasilje, šola, družba I, ur. Mitja Sardoč in Barbara Japelj Pavešić
P. 103
v. jalušič ■ spolno nadlegovanje v šolah ...
Srečanje Aktivnost Opis aktivnosti
Nadaljnje ukrepanje Kako so se občutki Dijaki_nje so morali_e dopolniti tri povedi,
spremenili ki so se nanašale na njihove občutke o spol-
Kako so se misli spreme- nem nadlegovanju, žrtvi in nadlegovalcu
nile (del srečanja v skupi- pred projektom in po njem.
nah, ločenih po spolu) Dijaki_nje so opisali_e, kako so se spreme-
nile njihove predstave o spolnem nadlegova-
nju, žrtvah, nadlegovalcih in opazovalcih.
Potek programa
Dijaške delavnice so potekale najprej v skupinah, razdeljenih po spolu
(vsaka skupina dijakov in dijakinj je imela dve ločeni delavnici). Sledile
so mešane delavnice s fanti in dekleti. Prvi sklop aktivnosti je bil name-
njen večji ozaveščenosti in prepoznavanju spolnega nadlegovanja, zmo-
žnosti določanja meja sprejemljivega vedenja ter razpravljanju o spolnih
stereotipih ob hkratni obravnavi glavnih značilnosti spolnega nadlegova-
nja. Drugi sklop (izdelava konceptnih zemljevidov in igra vlog) je ponudil
jasnejšo sliko o tem, zakaj dijaki_nje in učitelji_ce ne posredujejo v prime-
rih spolnega nadlegovanja, kaj so ovire in kaj bi lahko storili. V njih so di-
jaki_nje poimenovali_celoten spekter situacij spolnega nadlegovanja ter
relacij moči med povzročitelji, žrtvami in opazovalci. Tretji sklop je bil
namenjen premisleku odziva, temu, kakšen bi odziv lahko bil, temu pa je
sledilo razmišljanje o konkretnih korakih in ukrepih. Delavnice za zapo-
slene so sledile istim temam kot dijaške (vinjete s konkretnimi situacija-
mi), hkrati pa so temeljile na razpravi o rezultatih dijaških delavnic (deni-
mo konceptnih zemljevidov).
Na delavnicah smo na šolah spodbudili tudi več nadaljnjih aktivno-
sti, ki so potekale večinoma v dveh mesecih po zadnji delavnici. Namen
je bil pripomoči k nastanku protokolov o obravnavi spolnega nadlegova-
nja na šolah. Dijaki_nje so svoje aktivnosti načrtovali_e na zadnji (spolno
mešani) delavnici, moderatorji_ke pa so jim pomagali pri razmišljanju o
tem, kaj bi bilo mogoče storiti, da bi okrepili ozaveščenost o spolnem na-
dlegovanju in aktivirali_e opazovalce_ke. Tudi zaposleni so bili motivira-
ni za načrtovanje dejavnosti, zlasti za vzpostavitev protokola o tem, kako
nadaljevati postopek v primerih spolnega nadlegovanja skupaj z dijaki_
njami. Nekatere aktivnosti so nato potekale s podporo Društva za nena-
silno komunikacijo, ki je bilo glavni partner v slovenskem delu projekta.
Na eni od šol so zaposleni skupaj z dijaki_njami začeli konkretno razpra-
vo o novih pravilih o spolnem nadlegovanju, ki bi jih vključili v celostno
obravnavo nasilja, ter o tem, kako bi to integrirali v šolske akte. Hkrati je
potekala evalvacija programa, ki je temeljila na izpolnjenih vprašalnikih
dijakov_inj in zaposlenih.
101
Srečanje Aktivnost Opis aktivnosti
Nadaljnje ukrepanje Kako so se občutki Dijaki_nje so morali_e dopolniti tri povedi,
spremenili ki so se nanašale na njihove občutke o spol-
Kako so se misli spreme- nem nadlegovanju, žrtvi in nadlegovalcu
nile (del srečanja v skupi- pred projektom in po njem.
nah, ločenih po spolu) Dijaki_nje so opisali_e, kako so se spreme-
nile njihove predstave o spolnem nadlegova-
nju, žrtvah, nadlegovalcih in opazovalcih.
Potek programa
Dijaške delavnice so potekale najprej v skupinah, razdeljenih po spolu
(vsaka skupina dijakov in dijakinj je imela dve ločeni delavnici). Sledile
so mešane delavnice s fanti in dekleti. Prvi sklop aktivnosti je bil name-
njen večji ozaveščenosti in prepoznavanju spolnega nadlegovanja, zmo-
žnosti določanja meja sprejemljivega vedenja ter razpravljanju o spolnih
stereotipih ob hkratni obravnavi glavnih značilnosti spolnega nadlegova-
nja. Drugi sklop (izdelava konceptnih zemljevidov in igra vlog) je ponudil
jasnejšo sliko o tem, zakaj dijaki_nje in učitelji_ce ne posredujejo v prime-
rih spolnega nadlegovanja, kaj so ovire in kaj bi lahko storili. V njih so di-
jaki_nje poimenovali_celoten spekter situacij spolnega nadlegovanja ter
relacij moči med povzročitelji, žrtvami in opazovalci. Tretji sklop je bil
namenjen premisleku odziva, temu, kakšen bi odziv lahko bil, temu pa je
sledilo razmišljanje o konkretnih korakih in ukrepih. Delavnice za zapo-
slene so sledile istim temam kot dijaške (vinjete s konkretnimi situacija-
mi), hkrati pa so temeljile na razpravi o rezultatih dijaških delavnic (deni-
mo konceptnih zemljevidov).
Na delavnicah smo na šolah spodbudili tudi več nadaljnjih aktivno-
sti, ki so potekale večinoma v dveh mesecih po zadnji delavnici. Namen
je bil pripomoči k nastanku protokolov o obravnavi spolnega nadlegova-
nja na šolah. Dijaki_nje so svoje aktivnosti načrtovali_e na zadnji (spolno
mešani) delavnici, moderatorji_ke pa so jim pomagali pri razmišljanju o
tem, kaj bi bilo mogoče storiti, da bi okrepili ozaveščenost o spolnem na-
dlegovanju in aktivirali_e opazovalce_ke. Tudi zaposleni so bili motivira-
ni za načrtovanje dejavnosti, zlasti za vzpostavitev protokola o tem, kako
nadaljevati postopek v primerih spolnega nadlegovanja skupaj z dijaki_
njami. Nekatere aktivnosti so nato potekale s podporo Društva za nena-
silno komunikacijo, ki je bilo glavni partner v slovenskem delu projekta.
Na eni od šol so zaposleni skupaj z dijaki_njami začeli konkretno razpra-
vo o novih pravilih o spolnem nadlegovanju, ki bi jih vključili v celostno
obravnavo nasilja, ter o tem, kako bi to integrirali v šolske akte. Hkrati je
potekala evalvacija programa, ki je temeljila na izpolnjenih vprašalnikih
dijakov_inj in zaposlenih.
101
