Page 53 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 1-2: Etika in šola, ur. Marjan Šimenc in Mitja Sardoč
P. 53
v. strahovnik ■ pomen moralne teorije za etično vzgojo
ralna dejstva, na kakšen način so nam spoznavno dosegljiva? Ali
lahko in na kakšen način lahko upravičimo svoje moralne sodbe?
Kakšni sta zgradba in delovanje moralnega mišljenja in vrednotenja?
D) Moralna psihologija: Kaj so oziroma izražajo moralne sodbe? Ali so
oziroma izražajo prepričanja ali druga, nekognitivna duševna stanja
ali pa morda celo kakšno posebno duševno stanje, ki je sestav prej
omenjenih? Kaj je psihološki izvor ter sodb? Kako so naše moral
ne sodbe povezane z našo motivacijo in našim delovanjem? Ali ob
staja med obojim kakšna nujna povezava v smislu, da iskrena moral
na sodba pomeni tudi, da bomo vedno motivirani ravnati v skladu z
njo? Če temu ni tako, kaj je potem lahko izvor naše moralne moti
vacije, ki bi pojasnil povezanost med moralnostjo in njeno praktično
pomembnostjo?
E) Moralno izkustvoslovje oziroma fenomenologija: Kakšna je narava
moralnega izkustva (na primer, občutka dolžnosti, prepoznave mo
ralne vrednosti ali občutka moralne krivde ter sramu) in kako se le
-to razlikuje od drugih vrst izkustva? Kaj nam lahko kvalitativna
izkustva, ki so povezana z moralnim presojanjem in delovanjem, raz
krijejo o sami naravi moralnosti? (Strahovnik, 2016a: str. 18.)
Pomen moralne teorije za etično vzgojo
Odpira se vprašanje pomena moralne teorije oziroma metaetike za etič
no vzgojo. Ettenberg Aron v povezavi s tem govori o formalistični etiki:
Izraz ‚formalistična‘ uporabljamo za opis metod in predpostavk, ki tvori-
jo osnovo del sodobnih avtorjev, kot so R. M. Hare, William Frankena,
R. S. Peters, John Rawls. Tukaj označeni filozofi seveda na noben način
ne tvorijo povsem poenotene skupine, razlike med njimi pa so raznolike,
resne in zapletene. Vseeno pa jih povezuje prepričanje, da je moralnost
moč opisati v izključno formalnih izrazih oziroma okvirjih, neodvisno
od vsebine (1977: str. 514).
V okviru takšnega razumevanja etike so moralne sodbe tiste sodbe, ki za
dostijo določenim formalnim merilom (na primer poobčljivost, posploš
ljivost, nevtralnost, določnost, javnost ipd.) ali pa jih celo lahko izpeljemo
iz takšnim meril. Takšen pristop k etični vzgoji se po eni strani izogne ne
varnosti indoktrinacije ter vsiljevanja vrednot, saj je osredotočen zgolj na
razvoj miselnih zmožnosti, ki so neposredno povezane s temi formalnimi
merili ter obliko, ne pa z vsebino moralnosti. Najprej, gre za zvedbo mo
ralne filozofije, pa tudi širše moralne misli na moralno teorijo oziroma
metaetiko, to pa naj bi imelo za področje etične vzgoje ter z njo povezanih
usposabljanj in pristopov več negativnih posledic, med drugim to, da zač
51
ralna dejstva, na kakšen način so nam spoznavno dosegljiva? Ali
lahko in na kakšen način lahko upravičimo svoje moralne sodbe?
Kakšni sta zgradba in delovanje moralnega mišljenja in vrednotenja?
D) Moralna psihologija: Kaj so oziroma izražajo moralne sodbe? Ali so
oziroma izražajo prepričanja ali druga, nekognitivna duševna stanja
ali pa morda celo kakšno posebno duševno stanje, ki je sestav prej
omenjenih? Kaj je psihološki izvor ter sodb? Kako so naše moral
ne sodbe povezane z našo motivacijo in našim delovanjem? Ali ob
staja med obojim kakšna nujna povezava v smislu, da iskrena moral
na sodba pomeni tudi, da bomo vedno motivirani ravnati v skladu z
njo? Če temu ni tako, kaj je potem lahko izvor naše moralne moti
vacije, ki bi pojasnil povezanost med moralnostjo in njeno praktično
pomembnostjo?
E) Moralno izkustvoslovje oziroma fenomenologija: Kakšna je narava
moralnega izkustva (na primer, občutka dolžnosti, prepoznave mo
ralne vrednosti ali občutka moralne krivde ter sramu) in kako se le
-to razlikuje od drugih vrst izkustva? Kaj nam lahko kvalitativna
izkustva, ki so povezana z moralnim presojanjem in delovanjem, raz
krijejo o sami naravi moralnosti? (Strahovnik, 2016a: str. 18.)
Pomen moralne teorije za etično vzgojo
Odpira se vprašanje pomena moralne teorije oziroma metaetike za etič
no vzgojo. Ettenberg Aron v povezavi s tem govori o formalistični etiki:
Izraz ‚formalistična‘ uporabljamo za opis metod in predpostavk, ki tvori-
jo osnovo del sodobnih avtorjev, kot so R. M. Hare, William Frankena,
R. S. Peters, John Rawls. Tukaj označeni filozofi seveda na noben način
ne tvorijo povsem poenotene skupine, razlike med njimi pa so raznolike,
resne in zapletene. Vseeno pa jih povezuje prepričanje, da je moralnost
moč opisati v izključno formalnih izrazih oziroma okvirjih, neodvisno
od vsebine (1977: str. 514).
V okviru takšnega razumevanja etike so moralne sodbe tiste sodbe, ki za
dostijo določenim formalnim merilom (na primer poobčljivost, posploš
ljivost, nevtralnost, določnost, javnost ipd.) ali pa jih celo lahko izpeljemo
iz takšnim meril. Takšen pristop k etični vzgoji se po eni strani izogne ne
varnosti indoktrinacije ter vsiljevanja vrednot, saj je osredotočen zgolj na
razvoj miselnih zmožnosti, ki so neposredno povezane s temi formalnimi
merili ter obliko, ne pa z vsebino moralnosti. Najprej, gre za zvedbo mo
ralne filozofije, pa tudi širše moralne misli na moralno teorijo oziroma
metaetiko, to pa naj bi imelo za področje etične vzgoje ter z njo povezanih
usposabljanj in pristopov več negativnih posledic, med drugim to, da zač
51
