Page 52 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 1-2: Etika in šola, ur. Marjan Šimenc in Mitja Sardoč
P. 52
šolsko polje, letnik xxviii, številka 1–2
vrstama vprašanj. Njegovo izhodišče je, da mora moralna filozofija naj
prej odgovoriti na osnovna metaetična vprašanja (na primer, kako razu
meti pomen pojma dobro), da bi se lahko nato ukvarjala tudi z vsebin
skimi vprašanji in odgovori nanje (na primer, katere stvari so neodnosno
oziroma notranje vredne in katera dejanja so moralno pravilna). Teoretič
ni problemi imajo tako prednost – ne v smislu pomembnosti, temveč me
todološko – pred vsebinskimi problemi. Takšna zastavitev moralne filo
zofije pa je v nadaljevanju povzročila, da je ta oddelitev prerastla v vrzel ter
so se pričeli moralni filozofi skoraj izključno posvečati zgolj teoretičnim
vprašanjem, posebej vprašanju ustreznejše analize pomena in vloge mo
ralnih izjav, kakor se te pojavljajo v običajnem govoru, ter pojmovni anali
zi ključnih moralnih izrazov, ki v njih nastopajo. Moralna teorija je pričela
prevladovati nad celotnim poljem moralne filozofije, vsebinska vprašanja
pa so bila iz nje izrinjena, vse dokler v šestdesetih in sedemdesetih letih
prejšnjega stoletja ne nastopi vrnitev vsebinske etike, posebej v obliki apli
kativne etike.
Osnovna vprašanja, ki si jih zastavlja moralna teorija, lahko razde
limo v pet sklopov, ki se dotikajo vprašanj A) obstoja in narave moralnih
lastnosti in dejstev, B) pomena in vloge moralnih izrazov in sodb, C) do
segljivosti moralne vednosti ter narave moralnega upravičenja, D) praktič
nih in motivacijskih vidikov moralnih sodb ter E) vprašanja moralnega iz
kustva. Najbolj osnovna lahko tako izpostavimo na spodnji način:
A) Metafizika: Kakšna je narava oziroma metafizični temelj moralnih
sodb? Ali obstajajo moralne lastnosti in ali obstajajo moralna dej
stva? Če obstajajo, na kakšen način obstajajo in kakšne vrste so?
Kako so moralne lastnosti povezane ali odvisne od naravnih lastno
sti? Ali lahko moralne lastnosti zvedemo na naravne lastnosti oziro
ma ali lahko moralna dejstva zvedemo na naravna dejstva?
B) Teorija pomena: Kakšna je pomenska vloga moralnih sodb oziro
ma moralnega govora? Je ta vloga opisna ali pa imajo moralne sodbe
vlogo izražanja zavezanosti, norm oziroma predpisov (volitivna ali
priporočilna vloga, predpisovalna oziroma predpisna vloga) ali naše
čustvene naravnanosti do predmetov teh sodb (izrazna oziroma eks
presivna vloga)? Lahko moralnim sodbam pripišemo resničnostno
vrednost in kaj so resničnostni pogoji teh sodb? Kakšen je pomen
izrazov oziroma pojmov »dobro«, »slabo«, »moralno pravilno«,
»moralno dopustno«, »moralno napačno« itd.? Kako so moralni
pojmi povezani med seboj?
C) Spoznavna teorija: Ali nam je moralna vednost sploh dosegljiva? Če
da, na kakšen način? In če ne, zakaj je temu tako? Če obstajajo mo
50
vrstama vprašanj. Njegovo izhodišče je, da mora moralna filozofija naj
prej odgovoriti na osnovna metaetična vprašanja (na primer, kako razu
meti pomen pojma dobro), da bi se lahko nato ukvarjala tudi z vsebin
skimi vprašanji in odgovori nanje (na primer, katere stvari so neodnosno
oziroma notranje vredne in katera dejanja so moralno pravilna). Teoretič
ni problemi imajo tako prednost – ne v smislu pomembnosti, temveč me
todološko – pred vsebinskimi problemi. Takšna zastavitev moralne filo
zofije pa je v nadaljevanju povzročila, da je ta oddelitev prerastla v vrzel ter
so se pričeli moralni filozofi skoraj izključno posvečati zgolj teoretičnim
vprašanjem, posebej vprašanju ustreznejše analize pomena in vloge mo
ralnih izjav, kakor se te pojavljajo v običajnem govoru, ter pojmovni anali
zi ključnih moralnih izrazov, ki v njih nastopajo. Moralna teorija je pričela
prevladovati nad celotnim poljem moralne filozofije, vsebinska vprašanja
pa so bila iz nje izrinjena, vse dokler v šestdesetih in sedemdesetih letih
prejšnjega stoletja ne nastopi vrnitev vsebinske etike, posebej v obliki apli
kativne etike.
Osnovna vprašanja, ki si jih zastavlja moralna teorija, lahko razde
limo v pet sklopov, ki se dotikajo vprašanj A) obstoja in narave moralnih
lastnosti in dejstev, B) pomena in vloge moralnih izrazov in sodb, C) do
segljivosti moralne vednosti ter narave moralnega upravičenja, D) praktič
nih in motivacijskih vidikov moralnih sodb ter E) vprašanja moralnega iz
kustva. Najbolj osnovna lahko tako izpostavimo na spodnji način:
A) Metafizika: Kakšna je narava oziroma metafizični temelj moralnih
sodb? Ali obstajajo moralne lastnosti in ali obstajajo moralna dej
stva? Če obstajajo, na kakšen način obstajajo in kakšne vrste so?
Kako so moralne lastnosti povezane ali odvisne od naravnih lastno
sti? Ali lahko moralne lastnosti zvedemo na naravne lastnosti oziro
ma ali lahko moralna dejstva zvedemo na naravna dejstva?
B) Teorija pomena: Kakšna je pomenska vloga moralnih sodb oziro
ma moralnega govora? Je ta vloga opisna ali pa imajo moralne sodbe
vlogo izražanja zavezanosti, norm oziroma predpisov (volitivna ali
priporočilna vloga, predpisovalna oziroma predpisna vloga) ali naše
čustvene naravnanosti do predmetov teh sodb (izrazna oziroma eks
presivna vloga)? Lahko moralnim sodbam pripišemo resničnostno
vrednost in kaj so resničnostni pogoji teh sodb? Kakšen je pomen
izrazov oziroma pojmov »dobro«, »slabo«, »moralno pravilno«,
»moralno dopustno«, »moralno napačno« itd.? Kako so moralni
pojmi povezani med seboj?
C) Spoznavna teorija: Ali nam je moralna vednost sploh dosegljiva? Če
da, na kakšen način? In če ne, zakaj je temu tako? Če obstajajo mo
50
