Page 51 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 1-2: Etika in šola, ur. Marjan Šimenc in Mitja Sardoč
P. 51
v. strahovnik ■ pomen moralne teorije za etično vzgojo

Zaris moralne teorije oziroma metaetike

V tem razdelku kratko zarišem polje moralne teorije oziroma metaetike.
Najpreprostejši način njene opredelitve je ta, da gre za področje moralne
teorije, ki si zastavlja in odgovarja na najbolj temeljna vprašanja o sami na­
ravi moralnosti. Vendar pa ta opredelitev ni docela povedna, zato jo lahko
z drugega gledišča osvetlimo na način, da celotno polje moralne filozofi­
je razdelimo na tri ravni, in sicer na metaetiko, normativno etiko in apli­
kativno etiko. Ločnico med zgornjo ravnjo in spodnjima dvema je najbolj
smiselno zarisati tako, da rečemo, da se metaetika prvenstveno ukvarja z
in prevprašuje naravo moralnosti (etična vprašanja drugega reda), med­
tem ko normativna in aplikativna etika z njeno vsebino oziroma z vsebin­
skimi vprašanji (etična vprašanja prvega reda), ki prevladujejo tudi v naši
vsakodnevni moralni misli in praksi. Če se v okviru slednjih dveh rav­
ni na primer sprašujemo, katere stvari so vrednote, katere vrste dejanj so
naše moralne dolžnosti, katere vrline naj spodbujamo v skupnosti, kak­
šen je moralni status posameznih vrst dejanj ali praks (na primer evtana­
zije, prehranjevanja s hrano živalskega izvora, genskih posegov v dedni za­
pis človeka ipd.), si po drugi strani metaetika zastavlja vprašanja o samih
izhodiščih teh vsebinskih vprašanj, na primer, kaj sploh pomeni reči, da
je nekaj vredno ali pa moralno obvezno, ali pa, ali obstajajo od nas neod­
visni, objektivni odgovori na ta vprašanja, kako lahko dosežemo moralno
vednost oziroma upravičimo svoje moralne sodbe, kako so naši moralni
pogledi in naravnanosti povezani z motivacijo in delovanjem ipd. (Stra­
hovnik, 2016a: str. 11–14.)

Meja med moralno teorijo ter vsebinsko, normativno etiko seveda
ni in ne more biti povsem jasno določena. V vmesnem, sivem področju so
na primer vprašanja, povezana z moralno odgovornostjo, svobodno voljo
in motivacijo za moralno delovanje. Tudi naša običajna moralna misel in
jezik pogosto presežeta zgolj ukvarjanje z vsebinskimi vprašanji ter pred­
postavljata določene metaetične poglede ali pa vsaj zastavljata vprašanja s
tega polja. Enako lahko ugotovimo za večino zgodovine same moralne fi­
lozofije, v okviru katere ti dve vrsti vprašanj nista bili strogo ločeni kot
posebni področji moralne filozofije ali prepoznani kot takšni. V teorijah
posameznih avtorjev najdemo tako odgovore na vsebinska vprašanja eti­
ke o tem, kako moramo živeti, kaj vrednotiti in po čem stremeti, kot tudi
razlago različnih vidikov narave moralnosti, na primer o izvorih moralne
ved­nosti, povezanosti moralnih sodb z dejanji ali načinu obstoja moral­
nih lastn­ osti. Dober primer so Platonovi dialogi, ki običajno odpirajo obo­
je vrst vprašanj.

Pomemben prelom v tej tradiciji pa se vzpostavi z delom G. E. ­Moora
Principa Ethica 2000 (1903), v kateri Moore jasno razmeji med obema

49
   46   47   48   49   50   51   52   53   54   55   56