Page 56 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 1-2: Etika in šola, ur. Marjan Šimenc in Mitja Sardoč
P. 56
šolsko polje, letnik xxviii, številka 1–2
moralne resnice od nas neodvisne. Moralna semantika opozarja na po
membnost vprašanj o pomenu moralnih sodb ter vlogi našega moralnega
jezika oziroma govora. Vzemimo preprosto moralno sodbo: »Trpinčenje
čuteče živali zgolj zaradi našega lastnega užitka je moralno nedopustno.«
Kakšno duševno stanje izraža ta sodba in kakšna je njena primarna po
menska vloga? En pogled trdi, da ta in druge podobne moralne sodbe
prvenstveno so oziroma izražajo prepričanja ter da so – podobno kot vsa
preostala prepričanja – lahko tudi moralna prepričanja resnična ali neres
nična, njihova pomenska vloga pa je opisna, saj merijo na moralno stvar
nost, ki jo v sodbi poskušamo zajeti. Glede zgornje sodbe bi tako lahko de
jali, da izraža naše prepričanje, s katerim takšnemu dejanju pripisujemo
moralno nedopustnost, ter je posledično lahko resnično ali neresnično.
Temu nasprotno stališče zagovarja pogled, da moralne sodbe niso in ne iz
ražajo prepričanj, ampak druga, neprepričanjska stanja, kot so na primer
naša čustva, želje, naravnanosti, odobravanje, sprejemanje izbrane splošne
moralne norme, zapovedi ali pa kombinacija le-teh. Kot takšne moralne
sodbe tudi ne morejo biti (v najbolj neposrednem smislu) resnične ali ne
resnične, saj je to zgolj lastnost pristnih prepričanj, ki so opisna. Moral
ne sodbe nimajo vloge opisovanja moralnih lastnosti predmetov teh sodb
oziroma nimajo opisne vloge, kar pomeni, da njihova primarna vloga ni iz
javljati nečesa o svetu in jih s tega vidika ne moremo označiti za resnično
resnične ali neresnične. Emotivizem tako trdi, da so moralne sodbe izraz
naših čustev, torej gre pri njih primarno za izražanje čustvenih naravna
nosti do predmetov teh sodb, takšna raba moralnega jezika pa v medo
sebnem prostoru služi tudi za vplivanje na čustva in naravnanosti drugih.
Preskriptivizem oziroma predpisni pristop zagovarja pogled, da so moral
ne sodbe prvenstveno oblika predpisov in prepovedi ter da tako, na pri
mer, naš zgornji primer moralne sodbe pomeni našo zavezanost temu, da
je trpinčenje živali nedopustno, ter oznanitev drugim, da tega ne odobra
vamo. Ekspresivizem norm je stališče, da moralne sodbe kot normativne
sodbe izražajo delovalčevo sprejemanje teh norm ali sistema pravil (Stra
hovnik, 2016a). Ta razprava je tako zelo pomembna za poglobljeno razu
mevanje našega moralnega govora in moralne misli, kar vsekakor sodi k
temeljnim temam etične vzgoje.
Moralna spoznavna teorija se sprašuje, ali in na kakšen način sploh
lahko govorimo o moralni vednosti. Razkriva nam tudi razumevanje in
vlogo moralne intuicije pri moralnih sodbah. Slednje je še posebej po
membno v okviru razprave o primerih moralnih dilem ali miselnih
poskusov,2 ki je kot pristop pogost v etični vzgoji. V okviru etične vzgoje
2 Pri miselnem poskusu gre za zamišljeni scenarij, ki ima nalogo potrditi ali ovreči določeno
hipotezo, stališče, predpostavko ali teorijo. Ta zamišljeni scenarij ima vlogo vzpodbuditi
54
moralne resnice od nas neodvisne. Moralna semantika opozarja na po
membnost vprašanj o pomenu moralnih sodb ter vlogi našega moralnega
jezika oziroma govora. Vzemimo preprosto moralno sodbo: »Trpinčenje
čuteče živali zgolj zaradi našega lastnega užitka je moralno nedopustno.«
Kakšno duševno stanje izraža ta sodba in kakšna je njena primarna po
menska vloga? En pogled trdi, da ta in druge podobne moralne sodbe
prvenstveno so oziroma izražajo prepričanja ter da so – podobno kot vsa
preostala prepričanja – lahko tudi moralna prepričanja resnična ali neres
nična, njihova pomenska vloga pa je opisna, saj merijo na moralno stvar
nost, ki jo v sodbi poskušamo zajeti. Glede zgornje sodbe bi tako lahko de
jali, da izraža naše prepričanje, s katerim takšnemu dejanju pripisujemo
moralno nedopustnost, ter je posledično lahko resnično ali neresnično.
Temu nasprotno stališče zagovarja pogled, da moralne sodbe niso in ne iz
ražajo prepričanj, ampak druga, neprepričanjska stanja, kot so na primer
naša čustva, želje, naravnanosti, odobravanje, sprejemanje izbrane splošne
moralne norme, zapovedi ali pa kombinacija le-teh. Kot takšne moralne
sodbe tudi ne morejo biti (v najbolj neposrednem smislu) resnične ali ne
resnične, saj je to zgolj lastnost pristnih prepričanj, ki so opisna. Moral
ne sodbe nimajo vloge opisovanja moralnih lastnosti predmetov teh sodb
oziroma nimajo opisne vloge, kar pomeni, da njihova primarna vloga ni iz
javljati nečesa o svetu in jih s tega vidika ne moremo označiti za resnično
resnične ali neresnične. Emotivizem tako trdi, da so moralne sodbe izraz
naših čustev, torej gre pri njih primarno za izražanje čustvenih naravna
nosti do predmetov teh sodb, takšna raba moralnega jezika pa v medo
sebnem prostoru služi tudi za vplivanje na čustva in naravnanosti drugih.
Preskriptivizem oziroma predpisni pristop zagovarja pogled, da so moral
ne sodbe prvenstveno oblika predpisov in prepovedi ter da tako, na pri
mer, naš zgornji primer moralne sodbe pomeni našo zavezanost temu, da
je trpinčenje živali nedopustno, ter oznanitev drugim, da tega ne odobra
vamo. Ekspresivizem norm je stališče, da moralne sodbe kot normativne
sodbe izražajo delovalčevo sprejemanje teh norm ali sistema pravil (Stra
hovnik, 2016a). Ta razprava je tako zelo pomembna za poglobljeno razu
mevanje našega moralnega govora in moralne misli, kar vsekakor sodi k
temeljnim temam etične vzgoje.
Moralna spoznavna teorija se sprašuje, ali in na kakšen način sploh
lahko govorimo o moralni vednosti. Razkriva nam tudi razumevanje in
vlogo moralne intuicije pri moralnih sodbah. Slednje je še posebej po
membno v okviru razprave o primerih moralnih dilem ali miselnih
poskusov,2 ki je kot pristop pogost v etični vzgoji. V okviru etične vzgoje
2 Pri miselnem poskusu gre za zamišljeni scenarij, ki ima nalogo potrditi ali ovreči določeno
hipotezo, stališče, predpostavko ali teorijo. Ta zamišljeni scenarij ima vlogo vzpodbuditi
54
