Page 54 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 1-2: Etika in šola, ur. Marjan Šimenc in Mitja Sardoč
P. 54
šolsko polje, letnik xxviii, številka 1–2
neta na tem polju prevladovati abstraktnost ter moralni relativizem. Dru
gič, izpostavlja Ettenberg Aron, takšna slika etične vzgoje predpostavlja,
da je domena moralnosti povsem avtonomna ter nepovezana z drugimi
živl jenjskimi domenami:
Osnovni namen moralne vzgoje je povečati učenčevo zmožnost za
oblikovanje razumnih, premišljenih in odgovornih odločitev v dejan-
skih položajih ali okoliščinah, in v tem okviru vrednote niso povsem
jasno oddeljene od dejstev. Moralna razprava, ki se omejuje na načelna
vprašanja in se izogiba dejstvenih vprašanj, bo zelo hitro postala pikolov
ska in brezplodna (Ettenberg Aron, 1977: str. 519).
In nazadnje, takšen pristop neupravičeno istoveti upravičenje naših mo
ralnih sodb z moralnim odločanjem (sprejemanjem odločitev ter moral
nim delovanjem v skladu z njimi). Zato zagovarja alternativen, na De
weyevi filozofiji utemeljen pristop, ki poudarja konkretnost, praktičnost,
izkustvenost, življenjskost ter sintetičnost z vidika preostalih pogledov na
moralnost (Ettenberg Aron, 1977: str. 514–532).
Tudi zgoraj (v 3. razdelku) smo izpostavili podobno skeptičen ter od
klonilen pogled na vlogo moralne teorije. Vendar pa takšni pogledi ter
predlogi temeljijo na zmotni predpostavki jasne oddeljenosti ter neodvis
nosti moralne teorije. Kljub zgoraj izpostavljenem razvoju moralne filozo
fije v 20. stoletju je v zadnjih desetletjih zaznati vse več pozivov v smeri, da
je treba znova tesneje združiti področji metaetike in normativne etike, da
bi tako lahko dospeli do trdne, prepričljive in ubranljive filozofske etike.
Vprašanje o naravi normativnosti se izkazuje kot središčno in metaetika
ter normativna etika se ga lotevata zgolj iz različnih gledišč. Tako na pri
mer Darwall pravi, da
čeprav se metaetika in normativna etika usmerjata k različnim vpra-
šanjem, sistematična etiška misel cveti in se razvija takrat, ko sta ti dve
pripeljani v dinamičen odnos in sta na vključujoč način obravnavani kot
‚filozofska etika‘ – ta naj oblikuje normativne ideale, ki jih bomo lahko
sprejeli v luči obojega: najboljših normativnih razlogov, kot jih vidimo,
in ustreznega filozofskega razumevanja njihove vsebine ter razumevanja
možnosti moralne vednosti ali upravičenega sprejemanja moralnih trdi-
tev (Darwall, 2006: str. 25; prim. Gewirth, 1968).
Na moralno teorijo moramo tako gledati kot na nepogrešljiv sestav
ni del etične vzgoje. Sanger in Osguthorpe v tej smeri v okviru celostne
ga modela razumevanja etične vzgoje, ki ga predlagata, vključita štiri vrste
predpostavk, in sicer psihološke, moralno-teoretske, vzgojno-izobraže
valne in naključne predpostavke oziroma dejavnike. V okvir moralno
52
neta na tem polju prevladovati abstraktnost ter moralni relativizem. Dru
gič, izpostavlja Ettenberg Aron, takšna slika etične vzgoje predpostavlja,
da je domena moralnosti povsem avtonomna ter nepovezana z drugimi
živl jenjskimi domenami:
Osnovni namen moralne vzgoje je povečati učenčevo zmožnost za
oblikovanje razumnih, premišljenih in odgovornih odločitev v dejan-
skih položajih ali okoliščinah, in v tem okviru vrednote niso povsem
jasno oddeljene od dejstev. Moralna razprava, ki se omejuje na načelna
vprašanja in se izogiba dejstvenih vprašanj, bo zelo hitro postala pikolov
ska in brezplodna (Ettenberg Aron, 1977: str. 519).
In nazadnje, takšen pristop neupravičeno istoveti upravičenje naših mo
ralnih sodb z moralnim odločanjem (sprejemanjem odločitev ter moral
nim delovanjem v skladu z njimi). Zato zagovarja alternativen, na De
weyevi filozofiji utemeljen pristop, ki poudarja konkretnost, praktičnost,
izkustvenost, življenjskost ter sintetičnost z vidika preostalih pogledov na
moralnost (Ettenberg Aron, 1977: str. 514–532).
Tudi zgoraj (v 3. razdelku) smo izpostavili podobno skeptičen ter od
klonilen pogled na vlogo moralne teorije. Vendar pa takšni pogledi ter
predlogi temeljijo na zmotni predpostavki jasne oddeljenosti ter neodvis
nosti moralne teorije. Kljub zgoraj izpostavljenem razvoju moralne filozo
fije v 20. stoletju je v zadnjih desetletjih zaznati vse več pozivov v smeri, da
je treba znova tesneje združiti področji metaetike in normativne etike, da
bi tako lahko dospeli do trdne, prepričljive in ubranljive filozofske etike.
Vprašanje o naravi normativnosti se izkazuje kot središčno in metaetika
ter normativna etika se ga lotevata zgolj iz različnih gledišč. Tako na pri
mer Darwall pravi, da
čeprav se metaetika in normativna etika usmerjata k različnim vpra-
šanjem, sistematična etiška misel cveti in se razvija takrat, ko sta ti dve
pripeljani v dinamičen odnos in sta na vključujoč način obravnavani kot
‚filozofska etika‘ – ta naj oblikuje normativne ideale, ki jih bomo lahko
sprejeli v luči obojega: najboljših normativnih razlogov, kot jih vidimo,
in ustreznega filozofskega razumevanja njihove vsebine ter razumevanja
možnosti moralne vednosti ali upravičenega sprejemanja moralnih trdi-
tev (Darwall, 2006: str. 25; prim. Gewirth, 1968).
Na moralno teorijo moramo tako gledati kot na nepogrešljiv sestav
ni del etične vzgoje. Sanger in Osguthorpe v tej smeri v okviru celostne
ga modela razumevanja etične vzgoje, ki ga predlagata, vključita štiri vrste
predpostavk, in sicer psihološke, moralno-teoretske, vzgojno-izobraže
valne in naključne predpostavke oziroma dejavnike. V okvir moralno
52
