Page 48 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 1-2: Etika in šola, ur. Marjan Šimenc in Mitja Sardoč
P. 48
šolsko polje, letnik xxviii, številka 1–2
z ustreznimi vzgojnimi in izobraževalnimi metodami ter orodji. Sicer so
ti vidiki in vsebine gradnik vsake vzgoje in vsakega izobraževanja. »Vzgo
ja oziroma izobraževanje pomeni, da je bilo nekaj vrednega namerno in
zavestno preneseno na moralno sprejemljiv način« (Peters, 1970: str.
25). Etična vzgoja te notranje oziroma implicitno vsebovane vrednostne
razsežnosti postavi kot izrecen cilj, tudi na podlagi zavedanja tega, da etič
nih oziroma vrednostnih vidikov izobraževalnega procesa ni moč niti za
nikati niti izključiti (Ainsworth in Johnson, 2000: str. 197–198) ter da je
model vrednostno nevtralnega izobraževanja zabloda.
Med poglavitne cilje etične vzgoje umeščamo naslednje:
– spodbuditi etično refleksijo, zavedanje, samostojnost, odgovornost
pri otrocih,
– omogočiti otrokom vpogled v in razumevanje pomembnih etičnih
načel in vrednot ter jih povezano s tem opremiti z intelektualnimi in
moralnimi sposobnostmi (kritično mišljenje, refleksija, razumevan
je, sprejemanje odločitev, sočutje idr.) za odgovorno moralno preso
jo, odločanje in delovanje,
– usmerjati otroke k raziskovanju različnih vrednostnih razsežno
sti ter različnih moralnih utemeljitev ter upravičenj za pripisovanje
vredn osti ali moralnega statusa,
– usmerjati otroke k zavezanosti do prepoznanih temeljnih vrednot,
pomena in smisla življenja ter hkrati s tem graditi svojo samopodobo
ter občutek lastne vrednosti,
– omogočiti otrokom preseči morebitne predsodke, diskriminacijo in
druge neetične naravnanosti ter prakse in jim hkrati pomagati obli
kovati ustrezen, spoštljiv odnos do samih sebe, do družbe in do okol
ja,
– spodbujati sodelovalno vedenje ter poglabljati motivacijo za ustvar
janje skupinskega, razrednega ali šolskega okolja kot etičnih skupno
sti,
– graditi posameznikov značaj (spoznavne in moralne vrline) na na
čin, da mu bo to omogočalo doseganje moralno sprejemljivega, s
smislom napolnjenega in osebno zadovoljujočega dobrega življenja,
– razviti in reflektirano umestiti otroka kot člana lokalnih in global
nih skupnosti z nalogo, da prispeva k njim.
Takšno široko razumevanje se tako smiselno umešča v okvir sploš
nega cilja vzgoje in izobraževanja, kakor ga je postavil Dewey, in sicer:
»/O/blikovanje kultivirane in ustrezno delujoče dobre presoje ali oku
sa glede tega, kar je estetsko občudovanja vredno, razumsko sprejemlji
vo ter moralno odobravajoče, je poglavitna naloga človeških bitij, ki nam
46
z ustreznimi vzgojnimi in izobraževalnimi metodami ter orodji. Sicer so
ti vidiki in vsebine gradnik vsake vzgoje in vsakega izobraževanja. »Vzgo
ja oziroma izobraževanje pomeni, da je bilo nekaj vrednega namerno in
zavestno preneseno na moralno sprejemljiv način« (Peters, 1970: str.
25). Etična vzgoja te notranje oziroma implicitno vsebovane vrednostne
razsežnosti postavi kot izrecen cilj, tudi na podlagi zavedanja tega, da etič
nih oziroma vrednostnih vidikov izobraževalnega procesa ni moč niti za
nikati niti izključiti (Ainsworth in Johnson, 2000: str. 197–198) ter da je
model vrednostno nevtralnega izobraževanja zabloda.
Med poglavitne cilje etične vzgoje umeščamo naslednje:
– spodbuditi etično refleksijo, zavedanje, samostojnost, odgovornost
pri otrocih,
– omogočiti otrokom vpogled v in razumevanje pomembnih etičnih
načel in vrednot ter jih povezano s tem opremiti z intelektualnimi in
moralnimi sposobnostmi (kritično mišljenje, refleksija, razumevan
je, sprejemanje odločitev, sočutje idr.) za odgovorno moralno preso
jo, odločanje in delovanje,
– usmerjati otroke k raziskovanju različnih vrednostnih razsežno
sti ter različnih moralnih utemeljitev ter upravičenj za pripisovanje
vredn osti ali moralnega statusa,
– usmerjati otroke k zavezanosti do prepoznanih temeljnih vrednot,
pomena in smisla življenja ter hkrati s tem graditi svojo samopodobo
ter občutek lastne vrednosti,
– omogočiti otrokom preseči morebitne predsodke, diskriminacijo in
druge neetične naravnanosti ter prakse in jim hkrati pomagati obli
kovati ustrezen, spoštljiv odnos do samih sebe, do družbe in do okol
ja,
– spodbujati sodelovalno vedenje ter poglabljati motivacijo za ustvar
janje skupinskega, razrednega ali šolskega okolja kot etičnih skupno
sti,
– graditi posameznikov značaj (spoznavne in moralne vrline) na na
čin, da mu bo to omogočalo doseganje moralno sprejemljivega, s
smislom napolnjenega in osebno zadovoljujočega dobrega življenja,
– razviti in reflektirano umestiti otroka kot člana lokalnih in global
nih skupnosti z nalogo, da prispeva k njim.
Takšno široko razumevanje se tako smiselno umešča v okvir sploš
nega cilja vzgoje in izobraževanja, kakor ga je postavil Dewey, in sicer:
»/O/blikovanje kultivirane in ustrezno delujoče dobre presoje ali oku
sa glede tega, kar je estetsko občudovanja vredno, razumsko sprejemlji
vo ter moralno odobravajoče, je poglavitna naloga človeških bitij, ki nam
46
