Page 50 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 1-2: Etika in šola, ur. Marjan Šimenc in Mitja Sardoč
P. 50
šolsko polje, letnik xxviii, številka 1–2
bomo v nadaljevanju še vrnili, posebej z vidika profesionalnega izobraže
vanja in usposabljanja učiteljev ter ostalih vzgojiteljev.
V zadnjem obdobju se vse več pristopov ali predlogov zanje razvija v
smeri večrazsežnostnih, celostnih in integrativnih pristopov, ki v svojem
okviru združujejo tako tradicionalne vzgojne cilje kot tudi novejša spo
znanja moralne psihologije ter ostalih znanosti. Del takšnega razvoja je
bila tudi pretvorba metode razjasnjevanja vrednot (Simon, Howe in Kir
schenbaum, 1972), ki je prešla pot od neobvezujočega moralnega pluraliz
ma kot osnove za prosto osebno izbiro vrednot v procesu njihovega razu
mevanja do bolj celostnega pristopa, ki je pripoznal omejitve začetnega
modela. Kirschenbaum tako izpostavlja štiri vidike oziroma razsežnosti
celostnosti. Prvi zadeva vsebino, saj celostna etična vzgoja vključuje tako
osebne kot tudi družbene vrednote, etična kot tudi moralna vprašanja.
Drugič, celostni pristop k etični vzgoji naj vključuje raznolike metodolo
ške pristope. Tretjič, tak pristop v etični vzgoji se razteza preko vsega šol
skega prostora ter vključuje tako predmete kot tudi vse preostalo šolsko
življenje ter dejavnosti. In nazadnje, celostni pristop ne vključuje le otrok
in njihovih učiteljev ali vzgojiteljev, temveč celotno skupnost in druge in
stitucije kot delovalce na polju etične vzgoje (Kirschenbaum, 1992: str.
775; Projekt Ethika, 2017).
V skladu s takšnim razvojem proti večrazsežnostnim, celostnim in
integrativnim pristopom Silcock in Duncan (2001) izpostavljata nasled
nje predpogoje za etično vzgojo ter sprejemanje vrednot:
1) Pogoj procesa: najbolj primerne okoliščine za integracijo vrednot v
okviru šole v življenja otrok morajo vsaj deloma vključevati njiho
vo prostovoljno zavezo na določeni stopnji tega procesa. To hkrati
pomeni pripoznavanje njihove avtonomije, sposobnosti in vrednosti
osebne izbire v skladu z njihovim moralnim razvojem.
2) Pojmovni pogoj: Etična vzgoja mora voditi do osebno preoblikovanih
odnosov med otrokom ter učnimi temami ter vsebinami, za katere se
šteje, da so vredne, kar pomeni, da premik od prepričanj do motiva
cije in delovanja predpostavlja sogradnjo oziroma zavestno preobli
kovanje ter proces zavezanosti, ki je transformativen za življenje.
3) Pogoj okvira: obstajati mora vsaj delna skladnost ali usklajenost med
vrednotami, vrlinami, ideali ali merili, ki jih posredujemo, ter šir
šim družbeno-političnim okvirjem. Notranje nedoslednosti v tem
okvirju glede vsebin in ciljev etične vzgoje je treba čim bolj zmanjša
ti (Silcock in Duncan, 2001: str. 251).
48
bomo v nadaljevanju še vrnili, posebej z vidika profesionalnega izobraže
vanja in usposabljanja učiteljev ter ostalih vzgojiteljev.
V zadnjem obdobju se vse več pristopov ali predlogov zanje razvija v
smeri večrazsežnostnih, celostnih in integrativnih pristopov, ki v svojem
okviru združujejo tako tradicionalne vzgojne cilje kot tudi novejša spo
znanja moralne psihologije ter ostalih znanosti. Del takšnega razvoja je
bila tudi pretvorba metode razjasnjevanja vrednot (Simon, Howe in Kir
schenbaum, 1972), ki je prešla pot od neobvezujočega moralnega pluraliz
ma kot osnove za prosto osebno izbiro vrednot v procesu njihovega razu
mevanja do bolj celostnega pristopa, ki je pripoznal omejitve začetnega
modela. Kirschenbaum tako izpostavlja štiri vidike oziroma razsežnosti
celostnosti. Prvi zadeva vsebino, saj celostna etična vzgoja vključuje tako
osebne kot tudi družbene vrednote, etična kot tudi moralna vprašanja.
Drugič, celostni pristop k etični vzgoji naj vključuje raznolike metodolo
ške pristope. Tretjič, tak pristop v etični vzgoji se razteza preko vsega šol
skega prostora ter vključuje tako predmete kot tudi vse preostalo šolsko
življenje ter dejavnosti. In nazadnje, celostni pristop ne vključuje le otrok
in njihovih učiteljev ali vzgojiteljev, temveč celotno skupnost in druge in
stitucije kot delovalce na polju etične vzgoje (Kirschenbaum, 1992: str.
775; Projekt Ethika, 2017).
V skladu s takšnim razvojem proti večrazsežnostnim, celostnim in
integrativnim pristopom Silcock in Duncan (2001) izpostavljata nasled
nje predpogoje za etično vzgojo ter sprejemanje vrednot:
1) Pogoj procesa: najbolj primerne okoliščine za integracijo vrednot v
okviru šole v življenja otrok morajo vsaj deloma vključevati njiho
vo prostovoljno zavezo na določeni stopnji tega procesa. To hkrati
pomeni pripoznavanje njihove avtonomije, sposobnosti in vrednosti
osebne izbire v skladu z njihovim moralnim razvojem.
2) Pojmovni pogoj: Etična vzgoja mora voditi do osebno preoblikovanih
odnosov med otrokom ter učnimi temami ter vsebinami, za katere se
šteje, da so vredne, kar pomeni, da premik od prepričanj do motiva
cije in delovanja predpostavlja sogradnjo oziroma zavestno preobli
kovanje ter proces zavezanosti, ki je transformativen za življenje.
3) Pogoj okvira: obstajati mora vsaj delna skladnost ali usklajenost med
vrednotami, vrlinami, ideali ali merili, ki jih posredujemo, ter šir
šim družbeno-političnim okvirjem. Notranje nedoslednosti v tem
okvirju glede vsebin in ciljev etične vzgoje je treba čim bolj zmanjša
ti (Silcock in Duncan, 2001: str. 251).
48
