Page 57 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 1-2: Etika in šola, ur. Marjan Šimenc in Mitja Sardoč
P. 57
v. strahovnik ■ pomen moralne teorije za etično vzgojo
lahko miselne poskuse smiselno uporabimo za številne namene, še pogo
stejša pa je uporaba primerov moralnih dilem (resničnih ali domišljenih).
V obeh oblikah gre za vzbujanje naših moralnih intuicij ter razmislek o le
-teh. Eden izmed zagovornikov takega pristopa k etični vzgoji je Strike, ki
poudarja, da se mora le-ta osredotočiti na razumevanje temeljnih etičnih
pojmov ter razvoj spretnosti in veščin, povezanih z moralno razpravo, ka
tere del so moralne intuicije, moralna načela ter druge predpostavke, ki
jih moramo zajeti v pretehtano ravnotežje. Primarna vloga etične vzgoje
ni v prenosu vrednot ali načel, ampak spodbujanje moralnega premisleka,
moralne občutljivosti in moralnega dialoga o danih etičnih vprašanjih.
Hkrati pa Strike trdi, da moramo etično vzgojo gojiti na podlagi obravna
ve primerov, v središču tega pa je običajno posamezno moralno načelo, ki
ga želimo izpostaviti in osvetliti, saj
preveč podrobnosti lahko posameznika zavede ali zmede. Vse, kar za to
moralno načelo ni pomembno, moramo izpustiti. Moralni primeri so
kot diagrami v znanstvenem besedilu, ne pa literarna dela. Njihov namen
je, da poenostavijo svet na način, da se lahko osredotočimo na posamez
ne pomembne vidike in vprašanja (Strike, 1993: str. 113).
Podobno so v okvir etične vzgoje vključeni miselni poskusi, metaetika in
vidiki spoznavne teorije pa nam lahko pomagajo razumeti, na kakšen na
čin jih razumeti in kako jih uporabiti. V moralni filozofiji se miselni po
skusi in primeri moralnih dilem pogosto uporabljajo kot protiprimeri ali
za zvajanje na nesmisel določene normativne teorije ali moralnega stališ
ča. V kontekstu etične vzgoje to pomeni uporabo aporij v procesu učenja,
kjer se vzpostavi prostor za nadaljnji premislek in utemeljevanje. Drugič,
lahko jih uporabimo kot črpalke intuicij v smislu, da poskusi in primeri
izzovejo od nas odgovore na tak način, da smo potem nagnjeni k sprejet
ju določenega stališča na njihovi podlagi. Tudi v okviru etične vzgoje lah
ko to povežemo s spodbujanjem kritičnega mišljenja in moralno zavzetega
ter občutljivega razmišljanja o skladnosti naših temeljnih moralnih intui
cij. Tretjič, miselne poskuse in primere je moč uporabiti kot orodje za raz
jasnjevanje, ki deluje na način, ki krepi naše razumevanje, tako, da nam
omogoča razlikovanje med različnimi, vendar do poskusa oziroma prime
ra spojenimi ali nejasnimi pojmi in načeli (na primer, razliko med povzro
intuicije glede ustrezne rabe izbranega opisnega ali vrednostnega pojma (Gendler, 2002:
str. 388). Včasih se zdi, kot da je že vsak zamišljeni primer tudi miselni poskus, toda slednje
je smiselno omejiti na primere, kjer gre za določeno stopnjo konkretnosti, kompleksno
sti in novosti. Miselni poskusi so črpalke intuicij, nekakšna telovadba v zamišljanju ter so
strukturirani tako, da nam odprejo neko novo pot, kako misliti izbrani problem. Dennett
jih posledično v tej luči označi ne kot argumente, temveč kot zgodbe, ki izvabljajo intuicije
(Strahovnik, 2007).
55
lahko miselne poskuse smiselno uporabimo za številne namene, še pogo
stejša pa je uporaba primerov moralnih dilem (resničnih ali domišljenih).
V obeh oblikah gre za vzbujanje naših moralnih intuicij ter razmislek o le
-teh. Eden izmed zagovornikov takega pristopa k etični vzgoji je Strike, ki
poudarja, da se mora le-ta osredotočiti na razumevanje temeljnih etičnih
pojmov ter razvoj spretnosti in veščin, povezanih z moralno razpravo, ka
tere del so moralne intuicije, moralna načela ter druge predpostavke, ki
jih moramo zajeti v pretehtano ravnotežje. Primarna vloga etične vzgoje
ni v prenosu vrednot ali načel, ampak spodbujanje moralnega premisleka,
moralne občutljivosti in moralnega dialoga o danih etičnih vprašanjih.
Hkrati pa Strike trdi, da moramo etično vzgojo gojiti na podlagi obravna
ve primerov, v središču tega pa je običajno posamezno moralno načelo, ki
ga želimo izpostaviti in osvetliti, saj
preveč podrobnosti lahko posameznika zavede ali zmede. Vse, kar za to
moralno načelo ni pomembno, moramo izpustiti. Moralni primeri so
kot diagrami v znanstvenem besedilu, ne pa literarna dela. Njihov namen
je, da poenostavijo svet na način, da se lahko osredotočimo na posamez
ne pomembne vidike in vprašanja (Strike, 1993: str. 113).
Podobno so v okvir etične vzgoje vključeni miselni poskusi, metaetika in
vidiki spoznavne teorije pa nam lahko pomagajo razumeti, na kakšen na
čin jih razumeti in kako jih uporabiti. V moralni filozofiji se miselni po
skusi in primeri moralnih dilem pogosto uporabljajo kot protiprimeri ali
za zvajanje na nesmisel določene normativne teorije ali moralnega stališ
ča. V kontekstu etične vzgoje to pomeni uporabo aporij v procesu učenja,
kjer se vzpostavi prostor za nadaljnji premislek in utemeljevanje. Drugič,
lahko jih uporabimo kot črpalke intuicij v smislu, da poskusi in primeri
izzovejo od nas odgovore na tak način, da smo potem nagnjeni k sprejet
ju določenega stališča na njihovi podlagi. Tudi v okviru etične vzgoje lah
ko to povežemo s spodbujanjem kritičnega mišljenja in moralno zavzetega
ter občutljivega razmišljanja o skladnosti naših temeljnih moralnih intui
cij. Tretjič, miselne poskuse in primere je moč uporabiti kot orodje za raz
jasnjevanje, ki deluje na način, ki krepi naše razumevanje, tako, da nam
omogoča razlikovanje med različnimi, vendar do poskusa oziroma prime
ra spojenimi ali nejasnimi pojmi in načeli (na primer, razliko med povzro
intuicije glede ustrezne rabe izbranega opisnega ali vrednostnega pojma (Gendler, 2002:
str. 388). Včasih se zdi, kot da je že vsak zamišljeni primer tudi miselni poskus, toda slednje
je smiselno omejiti na primere, kjer gre za določeno stopnjo konkretnosti, kompleksno
sti in novosti. Miselni poskusi so črpalke intuicij, nekakšna telovadba v zamišljanju ter so
strukturirani tako, da nam odprejo neko novo pot, kako misliti izbrani problem. Dennett
jih posledično v tej luči označi ne kot argumente, temveč kot zgodbe, ki izvabljajo intuicije
(Strahovnik, 2007).
55
