Page 43 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 1-2: Etika in šola, ur. Marjan Šimenc in Mitja Sardoč
P. 43
šimenc ■ moralna vzgoja: prenašanje vrednot in personifikacija morale
Podobna gesta velja za teoretika moralnega razvoja, Kohlberga.
Vpeljan je kot kritik manipulacije in ideoloških pritiskov. A četrta stop
nja moralnega razvoja je opredeljena kot »utrditev in ponotranjenje kon
vencionalne morale z upoštevanjem družbenega sistema in vzpostavitvijo
moralne (za)vesti. Na tej stopnji je poudarjena potreba po socialnem redu
in upoštevanju predpisov …« (Ibid.: str. 47) Četrta stopnja je tako bistve
no zavezana ponotranjenju obstoječih družbenih pravil, obenem pa zan
jo velja, »da je osnovna naloga institucionalnega vzgajanja na osnovni in
srednji stopnji šolanja, da pri večini dijakov učvrsti četrto stopnjo moral
nega razsojanja,saj bodo naslednji stopnji dosegle le redke odrasle osebe.«
(Ibid.: str. 47)
Bistvo Kohlbergove teorije je sicer opredeljeno v opoziciji s prena
šanjem: »Bistvo moralne vzgoje ni v prenašanju uveljavljenih moralnih
norm, na katerih je utemeljena obstoječa kulture, temveč v podpori tistih
osebnih potencialov, ki otroku omogočajo vedno kompleksnejše in kom
petentnejše moralno razsojanje in delovanje …« (Ibid.: str.,49) A stopnja,
ki jo večina posameznikov doseže v moralnem razvoju, je bistveno pove
zana z obstoječimi družbenimi pravili. Chazan v navezavi s tem pravi, da
je za Kohlbergovo teorijo značilna prav interakcija med posameznikom
in družbo, ne pa samostojnost posameznika glede na družbo. (Chazan,
1985: str. 75)5
Tako teorija objektnih odnosov kot Kohlbergova teorija moralne
vzgoje začneta z razvijem posameznika, neodvisnega od družbe, in s kriti
ko prenašanja družbenih vrednot. In potem se pri obeh teorijah moment
družbenosti pojavi kot bistven dejavnik. Posebej pri teoriji objektnih od
nosov je ta moment poudarjen: identifikacija s simbolnim redom je ključ
na za vznik subjekta. Ne gre moment sprejetja pravil, ki se zgodi na osnovi
pogajanj in racionalne argumentacije. Identifikacije z očetom, ponotran
jenje, ki predhodi kritičnosti in avtonomiji, je pogoj, da se vzpostavi sub
jekt, ki lahko razpravlja, utemeljuje in argumentira.
Če se je prej zdelo, da je prenašanje manipulacija, se zdaj zdi eden
od temeljev vzgoje in izobraževanja. Rešitev je verjetno v dveh pomenih
termina »prenašanje«. V prvem pomenu prenašanja gre za oddaljeni po
gled na delovanje in ohranjanje družbe. Da bi se družba ohranila, prena
ša vednost in vrednote. Prenašanje se nanaša se na vsebine, ki so v družbi
že dane, otrok pa si jih mora prisvojiti. Nedvomno vsaka družba na svo
5 Chazan tudi opozarja, da pozni Kohlberg ni več postavljal nasprotovanje indoktrinacije
v središče svojega pristopa k morali. Pri tem se opira na samega Kohlberga, ki pravi: »Ni-
mam več teh negativnih pogledov na indoktrinacijsko moralno vzgojo in sem sedaj pre-
pričan, da morajo koncepti, ki vodijo moralno vzgojo, biti delno ‚indoktrinativni‘.« (Kohl-
berg, 1978: str. 84)
41
Podobna gesta velja za teoretika moralnega razvoja, Kohlberga.
Vpeljan je kot kritik manipulacije in ideoloških pritiskov. A četrta stop
nja moralnega razvoja je opredeljena kot »utrditev in ponotranjenje kon
vencionalne morale z upoštevanjem družbenega sistema in vzpostavitvijo
moralne (za)vesti. Na tej stopnji je poudarjena potreba po socialnem redu
in upoštevanju predpisov …« (Ibid.: str. 47) Četrta stopnja je tako bistve
no zavezana ponotranjenju obstoječih družbenih pravil, obenem pa zan
jo velja, »da je osnovna naloga institucionalnega vzgajanja na osnovni in
srednji stopnji šolanja, da pri večini dijakov učvrsti četrto stopnjo moral
nega razsojanja,saj bodo naslednji stopnji dosegle le redke odrasle osebe.«
(Ibid.: str. 47)
Bistvo Kohlbergove teorije je sicer opredeljeno v opoziciji s prena
šanjem: »Bistvo moralne vzgoje ni v prenašanju uveljavljenih moralnih
norm, na katerih je utemeljena obstoječa kulture, temveč v podpori tistih
osebnih potencialov, ki otroku omogočajo vedno kompleksnejše in kom
petentnejše moralno razsojanje in delovanje …« (Ibid.: str.,49) A stopnja,
ki jo večina posameznikov doseže v moralnem razvoju, je bistveno pove
zana z obstoječimi družbenimi pravili. Chazan v navezavi s tem pravi, da
je za Kohlbergovo teorijo značilna prav interakcija med posameznikom
in družbo, ne pa samostojnost posameznika glede na družbo. (Chazan,
1985: str. 75)5
Tako teorija objektnih odnosov kot Kohlbergova teorija moralne
vzgoje začneta z razvijem posameznika, neodvisnega od družbe, in s kriti
ko prenašanja družbenih vrednot. In potem se pri obeh teorijah moment
družbenosti pojavi kot bistven dejavnik. Posebej pri teoriji objektnih od
nosov je ta moment poudarjen: identifikacija s simbolnim redom je ključ
na za vznik subjekta. Ne gre moment sprejetja pravil, ki se zgodi na osnovi
pogajanj in racionalne argumentacije. Identifikacije z očetom, ponotran
jenje, ki predhodi kritičnosti in avtonomiji, je pogoj, da se vzpostavi sub
jekt, ki lahko razpravlja, utemeljuje in argumentira.
Če se je prej zdelo, da je prenašanje manipulacija, se zdaj zdi eden
od temeljev vzgoje in izobraževanja. Rešitev je verjetno v dveh pomenih
termina »prenašanje«. V prvem pomenu prenašanja gre za oddaljeni po
gled na delovanje in ohranjanje družbe. Da bi se družba ohranila, prena
ša vednost in vrednote. Prenašanje se nanaša se na vsebine, ki so v družbi
že dane, otrok pa si jih mora prisvojiti. Nedvomno vsaka družba na svo
5 Chazan tudi opozarja, da pozni Kohlberg ni več postavljal nasprotovanje indoktrinacije
v središče svojega pristopa k morali. Pri tem se opira na samega Kohlberga, ki pravi: »Ni-
mam več teh negativnih pogledov na indoktrinacijsko moralno vzgojo in sem sedaj pre-
pričan, da morajo koncepti, ki vodijo moralno vzgojo, biti delno ‚indoktrinativni‘.« (Kohl-
berg, 1978: str. 84)
41