Page 43 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 1-2: Etika in šola, ur. Marjan Šimenc in Mitja Sardoč

šimenc ■ moralna vzgoja: prenašanje vrednot in personifikacija morale

Podobna gesta velja za teoretika moralnega razvoja, Kohlberga.
Vpelj­an je kot kritik manipulacije in ideoloških pritiskov. A četrta stop­
nja moralnega razvoja je opredeljena kot »utrditev in ponotranjenje kon­
vencionalne morale z upoštevanjem družbenega sistema in vzpostavitvijo
moralne (za)vesti. Na tej stopnji je poudarjena potreba po socialnem redu
in upoštevanju predpisov …« (Ibid.: str. 47) Četrta stopnja je tako bistve­
no zavezana ponotranjenju obstoječih družbenih pravil, obenem pa zan­
jo velja, »da je osnovna naloga institucionalnega vzgajanja na osnovni in
srednji stopnji šolanja, da pri večini dijakov učvrsti četrto stopnjo moral­
nega razsojanja,saj bodo naslednji stopnji dosegle le redke odrasle osebe.«
(Ibid.: str. 47)

Bistvo Kohlbergove teorije je sicer opredeljeno v opoziciji s prena­
šanjem: »Bistvo moralne vzgoje ni v prenašanju uveljavljenih moralnih
norm, na katerih je utemeljena obstoječa kulture, temveč v podpori tistih
osebnih potencialov, ki otroku omogočajo vedno kompleksnejše in kom­
petentnejše moralno razsojanje in delovanje …« (Ibid.: str.,49) A stopnja,
ki jo večina posameznikov doseže v moralnem razvoju, je bistveno pove­
zana z obstoječimi družbenimi pravili. Chazan v navezavi s tem pravi, da
je za Kohlbergovo teorijo značilna prav interakcija med posameznikom
in družbo, ne pa samostojnost posameznika glede na družbo. (Chazan,
1985: str. 75)5

Tako teorija objektnih odnosov kot Kohlbergova teorija moralne
vzgoje začneta z razvijem posameznika, neodvisnega od družbe, in s kriti­
ko prenašanja družbenih vrednot. In potem se pri obeh teorijah moment
družbenosti pojavi kot bistven dejavnik. Posebej pri teoriji objektnih od­
nosov je ta moment poudarjen: identifikacija s simbolnim redom je ključ­
na za vznik subjekta. Ne gre moment sprejetja pravil, ki se zgodi na osnovi
pogajanj in racionalne argumentacije. Identifikacije z očetom, ponotran­
jenje, ki predhodi kritičnosti in avtonomiji, je pogoj, da se vzpostavi sub­
jekt, ki lahko razpravlja, utemeljuje in argumentira.

Če se je prej zdelo, da je prenašanje manipulacija, se zdaj zdi eden
od temeljev vzgoje in izobraževanja. Rešitev je verjetno v dveh pomenih
termina »prenašanje«. V prvem pomenu prenašanja gre za oddaljeni po­
gled na delovanje in ohranjanje družbe. Da bi se družba ohranila, prena­
ša vednost in vrednote. Prenašanje se nanaša se na vsebine, ki so v družbi
že dane, otrok pa si jih mora prisvojiti. Nedvomno vsaka družba na svo­

5 Chazan tudi opozarja, da pozni Kohlberg ni več postavljal nasprotovanje indoktrinacije
v središče svojega pristopa k morali. Pri tem se opira na samega Kohlberga, ki pravi: »Ni-
mam več teh negativnih pogledov na indoktrinacijsko moralno vzgojo in sem sedaj pre-
pričan, da morajo koncepti, ki vodijo moralno vzgojo, biti delno ‚indoktrinativni‘.« (Kohl-
berg, 1978: str. 84)
41