Page 36 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 1-2: Etika in šola, ur. Marjan Šimenc in Mitja Sardoč
P. 36
šolsko polje, letnik xxviii, številka 1–2
grafija moralne vzgoje sicer ne uvrsti med vzgojne vsebine, ki si zaslužijo
poseben razdelek, je pa v indeksu prisotno geslo moralna vzgoja, ki napo
tuje predvsem na mesta v knjigi, ki se opirajo na izpeljave Robija Krofliča
v delu Med poslušnostjo in odgovornostjo.
V razdelku Oblike vzgoje pa knjiga vključuje opredelitev specifično
sti sodobne moralne vzgoje:
Naloga moralne vzgoje v sodobnem času ni vsiljevanje vnaprej določe-
nih odgovorov v okviru natančno določenih pravil in vrednot, temveč
seznanjanje z različnimi vrednotami in spodbujanje moralnega razsojan
ja in delovanja. Cilj moralne vzgoje je oblikovanje samostojnega odgo-
vornega posameznika, ki je sposoben in pripravljen iskati različne oblike
konstruktivnega sobivanja med ljudmi (Peček Čuk, Lesar, 2009: str. 67).
Vidimo, da je sodobna moralna vzgoja najprej opredeljena preko ne
gacije, tako da začne s pristopom, do katerega se je treba ograditi in opo
zoriti, da ni pravi: moralna vzgoja ni vsiljevanje vnaprej določenih odgo
vorov učencem. V nadaljevanju se izkaže, da ne gre niti za posredovanje
kakih drugih odgovorov, recimo tistih, do katerih bi prišli učenci z dialo
gom v skupini, temveč da naloga moralne vzgoje sploh ne sodi v red vsilje
vanja/posredovanja.
Ta gesta samoomejevanja, ki moralno vzgojo ločuje od vsiljevanja,
je značilna za sodoben razmislek o moralni vzgoji. Za področje sodobne
morale in moralne vzgoje značilna občutljivost za probleme indoktrinaci
je in propagande, zato je zanje pomembno postavljanje meja, ki bi državi
in družbi preprečilo (duhovno) nasilje nad posameznikom. Zgodovinsko
opozorilo totalitarnih režimov je bilo dovolj močno.
Drugi del opredelitve iz monografije govori o seznanjanju z različni
mi vrednotami in spodbujanju moralnega razsojanja in delovanja. Ta del
je pomensko odprt. Če se spodbuja moralno razsojanje, se zastavi vprašan
je merila: Kako poteka moralno razsojanje? S kakšnimi sredstvi razsoja
mo? Od kod pridejo kriteriji, s katerimi razsojamo, kaj je prav in narobe?
Zdi se, da bi bil s temi opredelitvami skladen predvsem program razjasnje
vanja vrednot, ki noče posamezniku vsiliti družbenih vrednot, temveč mu
pomaga, da si sam pride na jasno glede vrednot, ki jih že ima. Te vredno
te so lahko subjektivne, tako da je tudi morala, ki iz tega izhaja, lahko sub
jektivistična.
Vsebinsko pomembna pa je opredelitev »konstruktivnega sobivan
ja«. Ta opozarja, da mora posameznik živeti skupaj z drugimi. Kar pome
ni, da pri oblikovanju svoje morale mora upoštevati tudi druge. Iz nave
denega odlomka še ni čisto jasno, kako naj to naredi, je pa to razvidno iz
34
grafija moralne vzgoje sicer ne uvrsti med vzgojne vsebine, ki si zaslužijo
poseben razdelek, je pa v indeksu prisotno geslo moralna vzgoja, ki napo
tuje predvsem na mesta v knjigi, ki se opirajo na izpeljave Robija Krofliča
v delu Med poslušnostjo in odgovornostjo.
V razdelku Oblike vzgoje pa knjiga vključuje opredelitev specifično
sti sodobne moralne vzgoje:
Naloga moralne vzgoje v sodobnem času ni vsiljevanje vnaprej določe-
nih odgovorov v okviru natančno določenih pravil in vrednot, temveč
seznanjanje z različnimi vrednotami in spodbujanje moralnega razsojan
ja in delovanja. Cilj moralne vzgoje je oblikovanje samostojnega odgo-
vornega posameznika, ki je sposoben in pripravljen iskati različne oblike
konstruktivnega sobivanja med ljudmi (Peček Čuk, Lesar, 2009: str. 67).
Vidimo, da je sodobna moralna vzgoja najprej opredeljena preko ne
gacije, tako da začne s pristopom, do katerega se je treba ograditi in opo
zoriti, da ni pravi: moralna vzgoja ni vsiljevanje vnaprej določenih odgo
vorov učencem. V nadaljevanju se izkaže, da ne gre niti za posredovanje
kakih drugih odgovorov, recimo tistih, do katerih bi prišli učenci z dialo
gom v skupini, temveč da naloga moralne vzgoje sploh ne sodi v red vsilje
vanja/posredovanja.
Ta gesta samoomejevanja, ki moralno vzgojo ločuje od vsiljevanja,
je značilna za sodoben razmislek o moralni vzgoji. Za področje sodobne
morale in moralne vzgoje značilna občutljivost za probleme indoktrinaci
je in propagande, zato je zanje pomembno postavljanje meja, ki bi državi
in družbi preprečilo (duhovno) nasilje nad posameznikom. Zgodovinsko
opozorilo totalitarnih režimov je bilo dovolj močno.
Drugi del opredelitve iz monografije govori o seznanjanju z različni
mi vrednotami in spodbujanju moralnega razsojanja in delovanja. Ta del
je pomensko odprt. Če se spodbuja moralno razsojanje, se zastavi vprašan
je merila: Kako poteka moralno razsojanje? S kakšnimi sredstvi razsoja
mo? Od kod pridejo kriteriji, s katerimi razsojamo, kaj je prav in narobe?
Zdi se, da bi bil s temi opredelitvami skladen predvsem program razjasnje
vanja vrednot, ki noče posamezniku vsiliti družbenih vrednot, temveč mu
pomaga, da si sam pride na jasno glede vrednot, ki jih že ima. Te vredno
te so lahko subjektivne, tako da je tudi morala, ki iz tega izhaja, lahko sub
jektivistična.
Vsebinsko pomembna pa je opredelitev »konstruktivnega sobivan
ja«. Ta opozarja, da mora posameznik živeti skupaj z drugimi. Kar pome
ni, da pri oblikovanju svoje morale mora upoštevati tudi druge. Iz nave
denega odlomka še ni čisto jasno, kako naj to naredi, je pa to razvidno iz
34
