Page 138 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 1-2: Etika in šola, ur. Marjan Šimenc in Mitja Sardoč
P. 138
šolsko polje, letnik xxviii, številka 1–2
no-duhovno bitje na zemlji« (ibid.: str. 204). Veber označi (ibid.: str. 102)
»osebnost« kot »bistvo človeka samega«:
Duhovnost ali osebnost nam zdaj pomenja toliko, kakor stroga podstat
nost, stroga substancialnost, o kateri obenem velja, da bi jo izven človeške
narave v vsem izkustveno danem vesoljstvu povsem zaman iskali (ibid.:
str. 99).
Kljub temu da je Veber predvsem filozof, se ustavi tudi pri vprašanju
vzgoje. Ko se sprašuje, »Čemu vsa ‚vzgoja‘ človeka?« (ibid.: str. 78–79),
odgovori: »Pač zato, da postaja vse njegovo predstavljanje, mišljenje, ču
stvovanje in stremljenje vedno pravilnejše in da doživlja čim manj nepra
vilnega doživetja.« Po Vebru je »pravilnostna ali, kar naj isto pove, nor-
mativna stran človeškega doživetja« tista, ki loči »(človeško) doživljanje
od vsega ostalega življenja na zemlji, živalskega in rastlinskega« (ibid.).
V nadaljevanju si oglejmo, kako se predstavljeni vidiki Husserlove fe
nomenologije, Schelerjeve filozofske antropologije in Vebrove misli kažejo
pri Ozvaldu, Čibeju in Gogali.
Filozofska antropologija in fenomenologija v pedagoških
konceptih slovenskih duhoslovnih oz. kulturnih
pedagogov
Karel Ozvald (1873–1946)
Karel Ozvald je bil leta 1919 izvoljen za prvega univerzitetnega profesorja
pedagogike na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani. Kot profesor je de
loval do upokojitve leta 1945.
Ozvald se je kot teoretik sprva bolj ukvarjal z vprašanji logike in psi
hologije kot pedagoške teorije (Vidmar, 2002: str. 15). Njegovo prvo knjiž
no delo iz leta 1911 se ukvarja z logiko in je za kontekst razprave zanimivo
s tega vidika, ker že v naslovu kaže navezavo na Husserla: Logika kot sploš
no vedoslovje: za šole (na podlagi Husserla-Pfänderja).
Tudi v delu Srednješolska vzgoja (1912) se sklicuje na Husserla
(Ozvald, 1912: str. 68). Ozvald navaja Husserlovo delo Logische Unter
suchungen (Logične raziskave), ko pojasnjuje pojem »intencionalno ču
stvovanje« (ibid.). Kot smo videli, je intencionalnost eden izmed temeljnih
pojmov Husserlove fenomenologije (prim. Husserl, 1997: str. 273). Ozvald
v opombi pod besedo »intencionalno« zapiše: »Na svoj predmet obrnje-
no in mi vsled tega o njem kaj sporočajoče čustvovanje. - Gl. Husserl, Lo-
gische Untersuchungen. II. del, V. pogl, zlasti str. 365–374« (Ozvald, 1912:
str. 68). Po Ozvaldu je intencionalno čustvo »orodje za dojemanje, zazna
vanje vrednot« (ibid.).
136
no-duhovno bitje na zemlji« (ibid.: str. 204). Veber označi (ibid.: str. 102)
»osebnost« kot »bistvo človeka samega«:
Duhovnost ali osebnost nam zdaj pomenja toliko, kakor stroga podstat
nost, stroga substancialnost, o kateri obenem velja, da bi jo izven človeške
narave v vsem izkustveno danem vesoljstvu povsem zaman iskali (ibid.:
str. 99).
Kljub temu da je Veber predvsem filozof, se ustavi tudi pri vprašanju
vzgoje. Ko se sprašuje, »Čemu vsa ‚vzgoja‘ človeka?« (ibid.: str. 78–79),
odgovori: »Pač zato, da postaja vse njegovo predstavljanje, mišljenje, ču
stvovanje in stremljenje vedno pravilnejše in da doživlja čim manj nepra
vilnega doživetja.« Po Vebru je »pravilnostna ali, kar naj isto pove, nor-
mativna stran človeškega doživetja« tista, ki loči »(človeško) doživljanje
od vsega ostalega življenja na zemlji, živalskega in rastlinskega« (ibid.).
V nadaljevanju si oglejmo, kako se predstavljeni vidiki Husserlove fe
nomenologije, Schelerjeve filozofske antropologije in Vebrove misli kažejo
pri Ozvaldu, Čibeju in Gogali.
Filozofska antropologija in fenomenologija v pedagoških
konceptih slovenskih duhoslovnih oz. kulturnih
pedagogov
Karel Ozvald (1873–1946)
Karel Ozvald je bil leta 1919 izvoljen za prvega univerzitetnega profesorja
pedagogike na novoustanovljeni Univerzi v Ljubljani. Kot profesor je de
loval do upokojitve leta 1945.
Ozvald se je kot teoretik sprva bolj ukvarjal z vprašanji logike in psi
hologije kot pedagoške teorije (Vidmar, 2002: str. 15). Njegovo prvo knjiž
no delo iz leta 1911 se ukvarja z logiko in je za kontekst razprave zanimivo
s tega vidika, ker že v naslovu kaže navezavo na Husserla: Logika kot sploš
no vedoslovje: za šole (na podlagi Husserla-Pfänderja).
Tudi v delu Srednješolska vzgoja (1912) se sklicuje na Husserla
(Ozvald, 1912: str. 68). Ozvald navaja Husserlovo delo Logische Unter
suchungen (Logične raziskave), ko pojasnjuje pojem »intencionalno ču
stvovanje« (ibid.). Kot smo videli, je intencionalnost eden izmed temeljnih
pojmov Husserlove fenomenologije (prim. Husserl, 1997: str. 273). Ozvald
v opombi pod besedo »intencionalno« zapiše: »Na svoj predmet obrnje-
no in mi vsled tega o njem kaj sporočajoče čustvovanje. - Gl. Husserl, Lo-
gische Untersuchungen. II. del, V. pogl, zlasti str. 365–374« (Ozvald, 1912:
str. 68). Po Ozvaldu je intencionalno čustvo »orodje za dojemanje, zazna
vanje vrednot« (ibid.).
136
