Page 135 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 1-2: Etika in šola, ur. Marjan Šimenc in Mitja Sardoč
P. 135
šmidhofer ■ vpliv filozofske antropolofije na slovensko pedagoško misel
in Gogalovega profesorja ter Ozvaldovega sodelavca na Filozofski fakulte
ti v Ljubljani, razumemo kot vezni člen med filozofsko antropologijo, fe
nomenologijo in slovensko duhoslovno oz. kulturno pedagogiko3.
Izhodišče pri povezavi med Husserlom in Vebrom predstavlja
deskriptivna oz. opisna psihologija4 Franza Brentana (1838–1917). Deskrip-
tivno psihologijo sta kasneje razvila Brentanova učenca: Husserl v feno-
menologiji in Alexius Meinong (1853–1920), Vebrov profesor v Gradcu, v
predmetni teoriji (Trstenjak, 1996: str. 373). Veber navaja: »Kot Meinon
gov učenec izhajam sam iz šole, ki je še danes ohranila prvotni duh Franza
Brentana /…/ in je rodila mislece kakor A. Meinong, E. Husserl, M. Sche
ler itd.« (Veber, 2000a: str. 125–126). Fenomenologijo označi kot »Hus
serlovo strujo naše skupne (Brentanove) filozofske šole« (ibid.: str. 123).
Čeprav se v povezavi s Husserlovo fenomenologijo5 najpogosteje
omenja pojem fenomenološka metoda, moramo izpostaviti, da Husserl fe
nomenološke metode kot metode za uporabo ne omenja posebej z natanč
nejšo opredelitvijo in tudi nima sistematičnega prikaza te metode. Inter
preti so tisti, ki poskušajo tako ali drugače sistematizirati in shematizirati
tako fenomenološko metodo kot njene faze. Tudi slovenski pedagogi ra
zumejo in uporabljajo pojem fenomenološka metoda zelo ohlapno.6
Ker Husserl ni izoblikoval metode, ki bi jo lahko aplicirali na različ
na področja, se bomo omejili na naslednja dva vidika njegove fenomeno
logije, ki ju bomo skušali prepoznati pri slovenskih pedagogih: intencio-
nalnost in bistvogledje.
Husserl označi intencionalnost kot »glavno fenomenološko temo«
(Husserl, 1997: str. 273): »Intencionalnost nam pomeni svojskost doživ
ljajev, ‚zavest o nečem‘. /…/ zaznavanje je zaznavanje nečesa« (ibid.: str.
274). Intencionalnost je izraz, ki ga je Husserl povzel po Brentanu. Veber
navaja, da so Brentanovemu pojmovanju doživljanja kot intencionalnega
3 Veber je bil med 1919 in 1945 profesor filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Pri njem
je doktoriralo 23 doktorandov. Kot drugi ocenjevalec disertacij je največkrat nastopal
Ozvald, in sicer osemnajstkrat (Cindrič, 2015: str. 45). Iz njunih poročil o pregledanih di-
sertacijah je razvidno, da sta aktivno sodelovala več kot dvajset let. Ozvald je kot drugi
ocenjevalec sodeloval tudi pri Čibejevi in Gogalovi disertaciji.
4 Brentano loči »opisno ali deskriptivno psihologijo, ki vsebino zavesti opisuje, ureja in razlaga«,
od »razvojne ali genetične psihologije« (Trstenjak, 1996: str. 373).
5 Kaj je fenomenologija? »Izraz ima več pomenov tako pri samem Husserlu kot tudi pri nje-
govih učencih, pomenov, ki jih nikoli niso artikulirali z natančnostjo« (Ingarden, 1960:
str. 60, cit. po Poli in Seibt, 1960: str. 339). V Idejah za čisto fenomenologijo opredeli Husserl
fenomenologije kot »znanost o ‚pojavih‘ (fenomenih)« (Husserl, 1997: str. 15), »deskriptivna
znanost« (ibid.: str. 221), »deskriptivno bistvoslovje o čistih doživljajih« (ibid.: str. 231) itd.
6 Tako npr. Čibej govori (oČ»ibneeje,k19sp28e:rismtre. 1n0t2a–ln1i0, d3)u. hPorsilGovongia, bliisztavsolegdleimdnoi (fenomenološki)
oz. analitični metodi« pojem »fenome-
nološka metoda« (Gogala, 1929: str. 9; Gogala, 1937: str. 194), medtem ko Ozvald v Kultur-
ni pedagogiki uporabi izraz »neposredno, apriorno bistvogledje« (Ozvald, 2000: str. 152).
133
in Gogalovega profesorja ter Ozvaldovega sodelavca na Filozofski fakulte
ti v Ljubljani, razumemo kot vezni člen med filozofsko antropologijo, fe
nomenologijo in slovensko duhoslovno oz. kulturno pedagogiko3.
Izhodišče pri povezavi med Husserlom in Vebrom predstavlja
deskriptivna oz. opisna psihologija4 Franza Brentana (1838–1917). Deskrip-
tivno psihologijo sta kasneje razvila Brentanova učenca: Husserl v feno-
menologiji in Alexius Meinong (1853–1920), Vebrov profesor v Gradcu, v
predmetni teoriji (Trstenjak, 1996: str. 373). Veber navaja: »Kot Meinon
gov učenec izhajam sam iz šole, ki je še danes ohranila prvotni duh Franza
Brentana /…/ in je rodila mislece kakor A. Meinong, E. Husserl, M. Sche
ler itd.« (Veber, 2000a: str. 125–126). Fenomenologijo označi kot »Hus
serlovo strujo naše skupne (Brentanove) filozofske šole« (ibid.: str. 123).
Čeprav se v povezavi s Husserlovo fenomenologijo5 najpogosteje
omenja pojem fenomenološka metoda, moramo izpostaviti, da Husserl fe
nomenološke metode kot metode za uporabo ne omenja posebej z natanč
nejšo opredelitvijo in tudi nima sistematičnega prikaza te metode. Inter
preti so tisti, ki poskušajo tako ali drugače sistematizirati in shematizirati
tako fenomenološko metodo kot njene faze. Tudi slovenski pedagogi ra
zumejo in uporabljajo pojem fenomenološka metoda zelo ohlapno.6
Ker Husserl ni izoblikoval metode, ki bi jo lahko aplicirali na različ
na področja, se bomo omejili na naslednja dva vidika njegove fenomeno
logije, ki ju bomo skušali prepoznati pri slovenskih pedagogih: intencio-
nalnost in bistvogledje.
Husserl označi intencionalnost kot »glavno fenomenološko temo«
(Husserl, 1997: str. 273): »Intencionalnost nam pomeni svojskost doživ
ljajev, ‚zavest o nečem‘. /…/ zaznavanje je zaznavanje nečesa« (ibid.: str.
274). Intencionalnost je izraz, ki ga je Husserl povzel po Brentanu. Veber
navaja, da so Brentanovemu pojmovanju doživljanja kot intencionalnega
3 Veber je bil med 1919 in 1945 profesor filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Pri njem
je doktoriralo 23 doktorandov. Kot drugi ocenjevalec disertacij je največkrat nastopal
Ozvald, in sicer osemnajstkrat (Cindrič, 2015: str. 45). Iz njunih poročil o pregledanih di-
sertacijah je razvidno, da sta aktivno sodelovala več kot dvajset let. Ozvald je kot drugi
ocenjevalec sodeloval tudi pri Čibejevi in Gogalovi disertaciji.
4 Brentano loči »opisno ali deskriptivno psihologijo, ki vsebino zavesti opisuje, ureja in razlaga«,
od »razvojne ali genetične psihologije« (Trstenjak, 1996: str. 373).
5 Kaj je fenomenologija? »Izraz ima več pomenov tako pri samem Husserlu kot tudi pri nje-
govih učencih, pomenov, ki jih nikoli niso artikulirali z natančnostjo« (Ingarden, 1960:
str. 60, cit. po Poli in Seibt, 1960: str. 339). V Idejah za čisto fenomenologijo opredeli Husserl
fenomenologije kot »znanost o ‚pojavih‘ (fenomenih)« (Husserl, 1997: str. 15), »deskriptivna
znanost« (ibid.: str. 221), »deskriptivno bistvoslovje o čistih doživljajih« (ibid.: str. 231) itd.
6 Tako npr. Čibej govori (oČ»ibneeje,k19sp28e:rismtre. 1n0t2a–ln1i0, d3)u. hPorsilGovongia, bliisztavsolegdleimdnoi (fenomenološki)
oz. analitični metodi« pojem »fenome-
nološka metoda« (Gogala, 1929: str. 9; Gogala, 1937: str. 194), medtem ko Ozvald v Kultur-
ni pedagogiki uporabi izraz »neposredno, apriorno bistvogledje« (Ozvald, 2000: str. 152).
133
