Page 141 - Šolsko polje, XXVIII, 2017, no. 1-2: Etika in šola, ur. Marjan Šimenc in Mitja Sardoč
P. 141
šmidhofer ■ vpliv filozofske antropolofije na slovensko pedagoško misel
razumemo tudi Ozvaldove besede, da učitelj oznanja to, »kar je sam ‚uzrl‘
o ‚tajnah‘ sveta in življenja« (Ozvald, 2000: str. 151), ter da si »duha obli
kuješ samo na ta način, da podoživljaš tisto, kar je neposredno doživljal
notranje bogati človek, ko si je /…/ prizadeval, da bi razrešil ‘sveta ugan
ko’ ter prav v tem prizadevanju po duhu – rasel« (Ozvald, 1930: str. 137).
Kljub temu da se Ozvald v Kulturni pedagogiki na Husserla ekspli
citno ne sklicuje, lahko po naši oceni predvsem na podlagi njegovega poj
movanja bistvogledne metode sklepamo na Husserlov vpliv. Kot smo že
omenili, je Ozvald Husserla poznal, kar je razvidno že iz naslova njegove
ga dela iz leta 1911.
Bolj razviden je vpliv Schelerja. Ozvaldovo navezavo na Schelerja po
trdijo tudi Gogalove besede, ki jih je namenil Ozvaldu ob njegovi 60-let
nici (Gogala, 1932/1933: str. 2): »Saj tudi za prof. Ozvalda veljajo Scheler
jeve besede, ki jih tudi sam navaja v svoji ‚Osnovni psihologiji‘, da hodi
ljubitelj pred poznavalcem«. To po Gogali pomeni, da »tudi Ozvaldova
teorija izvira iz njegove ljubezni do obravnavanega predmeta, in zato ni
kjer ni samo teorija radi teorije, temveč radi poglobljenega poznanja res
ničnega pedagoškega življenja« (ibid.).
V nadaljevanju si oglejmo, kako se ideje filozofske antropologije in
fenomenologije kažejo pri Ozvaldovemu učencu Čibeju.
Franjo Čibej (1901–1929)
Franjo Čibej se je l. 1919 vpisal na ljubljansko bogoslovje, a se je v nasled
njem študijskem letu prepisal na Filozofsko fakulteto. Od leta 1920 do
1924 je poslušal filozofijo pri Vebru, pedagogiko pri Ozvaldu ter matema
tiko in fiziko (Cindrič, 2015: str. 76–78). Bil je tudi eden izmed utemelji
teljev križarskega gibanja, ki je združevalo takratno katoliško mladino.
Med njegovimi sopotniki v križarskem gibanju je bil tudi Gogala.
Čibej je leta 1925 doktoriral pri Vebru z disertacijo Predmetno-psi-
hološka analiza socialnih form. Drugi ocenjevalec disertacije je bil Ozvald
(ibid.: str. 78). Čibej se v curriculum vitae spominja »hvaležno vdano prof.
Vebra in Ozvalda, kojih predavanja in osebno vodstvo so v odločilni sme
ri vplivala« na njegov »razvoj« ter njegove »filozofske-pedagoške študi
je« (ibid.).
Gogala (1929: str. 6) navaja, da se je Čibej »kot učenec Vebra /…/ po
eno strani usmeril k predmetni teoriji ter k sorodni fenomenološki šoli
Husserla in njegovih učencev (posebno Schelerja)«, kot učenec Ozvalda
pa se je približal »moderni kulturni pedagogiki, ki jo zastopajo Spranger,
Scheler, Spengler, Troeltsch idr.« (ibid.).
139
razumemo tudi Ozvaldove besede, da učitelj oznanja to, »kar je sam ‚uzrl‘
o ‚tajnah‘ sveta in življenja« (Ozvald, 2000: str. 151), ter da si »duha obli
kuješ samo na ta način, da podoživljaš tisto, kar je neposredno doživljal
notranje bogati človek, ko si je /…/ prizadeval, da bi razrešil ‘sveta ugan
ko’ ter prav v tem prizadevanju po duhu – rasel« (Ozvald, 1930: str. 137).
Kljub temu da se Ozvald v Kulturni pedagogiki na Husserla ekspli
citno ne sklicuje, lahko po naši oceni predvsem na podlagi njegovega poj
movanja bistvogledne metode sklepamo na Husserlov vpliv. Kot smo že
omenili, je Ozvald Husserla poznal, kar je razvidno že iz naslova njegove
ga dela iz leta 1911.
Bolj razviden je vpliv Schelerja. Ozvaldovo navezavo na Schelerja po
trdijo tudi Gogalove besede, ki jih je namenil Ozvaldu ob njegovi 60-let
nici (Gogala, 1932/1933: str. 2): »Saj tudi za prof. Ozvalda veljajo Scheler
jeve besede, ki jih tudi sam navaja v svoji ‚Osnovni psihologiji‘, da hodi
ljubitelj pred poznavalcem«. To po Gogali pomeni, da »tudi Ozvaldova
teorija izvira iz njegove ljubezni do obravnavanega predmeta, in zato ni
kjer ni samo teorija radi teorije, temveč radi poglobljenega poznanja res
ničnega pedagoškega življenja« (ibid.).
V nadaljevanju si oglejmo, kako se ideje filozofske antropologije in
fenomenologije kažejo pri Ozvaldovemu učencu Čibeju.
Franjo Čibej (1901–1929)
Franjo Čibej se je l. 1919 vpisal na ljubljansko bogoslovje, a se je v nasled
njem študijskem letu prepisal na Filozofsko fakulteto. Od leta 1920 do
1924 je poslušal filozofijo pri Vebru, pedagogiko pri Ozvaldu ter matema
tiko in fiziko (Cindrič, 2015: str. 76–78). Bil je tudi eden izmed utemelji
teljev križarskega gibanja, ki je združevalo takratno katoliško mladino.
Med njegovimi sopotniki v križarskem gibanju je bil tudi Gogala.
Čibej je leta 1925 doktoriral pri Vebru z disertacijo Predmetno-psi-
hološka analiza socialnih form. Drugi ocenjevalec disertacije je bil Ozvald
(ibid.: str. 78). Čibej se v curriculum vitae spominja »hvaležno vdano prof.
Vebra in Ozvalda, kojih predavanja in osebno vodstvo so v odločilni sme
ri vplivala« na njegov »razvoj« ter njegove »filozofske-pedagoške študi
je« (ibid.).
Gogala (1929: str. 6) navaja, da se je Čibej »kot učenec Vebra /…/ po
eno strani usmeril k predmetni teoriji ter k sorodni fenomenološki šoli
Husserla in njegovih učencev (posebno Schelerja)«, kot učenec Ozvalda
pa se je približal »moderni kulturni pedagogiki, ki jo zastopajo Spranger,
Scheler, Spengler, Troeltsch idr.« (ibid.).
139
