Page 91 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 91
Gospodinjstvo 89
merno razveselile gospodinjskih tečajev, organiziranih prav za njih. V
šolskem letu 1909/10 je Društvo slovenskih učiteljic46 med poletnimi po-
čitnicami prvič organiziralo za učiteljice poseben gospodinjski tečaj, ki
je tedaj potekal v poslopju Glasbene matice v Gosposki ulici v Ljublja-
ni. Tečaj se je uveljavil in zanimanje zanj je bilo izredno; vsa naslednja
leta so ga pripravljali v poslopju Mladike, v prostorih dekliškega inter-
nata. V šolskem letu 1910/11 je poletni tečaj dobil celo državno podpo-
ro. Med prvo svetovno vojno tečaja niso pripravljali in so ga obnovili šele
leta 1925. Tečaj, ki so se ga med obema vojnama udeleževale učiteljice
ljubljanske in mariborske šolske oblasti, je obsegal predavanja iz kuhar-
ske, gospodinjske in zdravstvene stroke. »Udeleženke so bile,« piše poro-
čevalka v reviji Ženski svet, »izredno zadovoljne s tečajem in so čutile globo-
ko hvaležnost do svojega udruženja, tečajnih voditeljic in ‚Slov. zdravniške-
ga društva‘ ter gerentskega sveta, kateri vsi so jim omogočili toliko praktične
in znanstvene pridobitve.«47 Med prijavljenimi tečajnicami so prevladova-
le prav podeželske učiteljice, »ki so najbolj čutile potrebo po gospodinjski iz-
obrazbi in ki so hotele ženski, šoli odrasli mladini nuditi pouk in izobrazbo
v praktičnem gospodinjstvu«.48
Gospodinjske šole za kmečka dekleta
Pa vendar se je gospodinjstvo kmetice v marsičem razlikovalo od go-
spodinjstva delavke ali meščanke; kmečke gospodinje so potrebovale še
dodatna, prav posebna znanja in spretnosti. Po vzoru skandinavskih dr-
žav je za izobraževanje bodočih kmečkih gospodinj še pred koncem 19.
stoletja pri nas poskrbela Kmetijska družba. Jeseni leta 1898 so bila spre-
jeta pravila in ustanovljena Gospodinjska šola c. kr. kmetijske družbe kranj-
ske v Ljubljani. Ker pa družba sama ni imela ne ustreznih prostorov za
pouk ne ustreznega profesorskega kadra, so se s posebno pogodbo pove-
zali s šolskimi sestrami. Pouk na kmetijsko-gospodinjski šoli se je tako
začel v Marijanišču v Ljubljani pod učiteljskim vodstvom šolskih sester.
Vodstvo šole in pripadajočega ji internata je prevzela prednica S. M. Lid-
voljna, ako bi me kdo mogel prištevati h kategoriji pridnih gospodinj, ki so Vam trn v peti … Ne protivim se
temu, da naj pametni možje zahtevajo od svojih soprog več nego opravilo onih del, ki so g. Danici zoperna –
prašam pa sedaj: Ne bi li baš pametni moški svet dal prednost onim ženam, ki umejo razen znanstvenih stva-
rij tudi hišna opravila? Zakaj, da kljub temu zahajajo v klube in kavarne? Menimo, da žena, ki ljubi svojega
soproga, mu rada tudi privošči, da pribije po napornem delu urico časa v druščini svojih tovarišev.«
46 Le-to so ustanovile leta 1898 (prva predsednica je bila Agneza Zupanova), potem ko so, razočarane
nad skupno stanovsko organizacijo oz. nad svojimi stanovski kolegi, dokončno opustile vse upe za sku-
pno delovanje in ko so se prepričale, da se bodo morale za izboljšanje svojega položaja pomujati kar same.
47 Izvestja. Po ženskem svetu, Ženski svet (1925), 297.
48 E. Peče, n. d.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
merno razveselile gospodinjskih tečajev, organiziranih prav za njih. V
šolskem letu 1909/10 je Društvo slovenskih učiteljic46 med poletnimi po-
čitnicami prvič organiziralo za učiteljice poseben gospodinjski tečaj, ki
je tedaj potekal v poslopju Glasbene matice v Gosposki ulici v Ljublja-
ni. Tečaj se je uveljavil in zanimanje zanj je bilo izredno; vsa naslednja
leta so ga pripravljali v poslopju Mladike, v prostorih dekliškega inter-
nata. V šolskem letu 1910/11 je poletni tečaj dobil celo državno podpo-
ro. Med prvo svetovno vojno tečaja niso pripravljali in so ga obnovili šele
leta 1925. Tečaj, ki so se ga med obema vojnama udeleževale učiteljice
ljubljanske in mariborske šolske oblasti, je obsegal predavanja iz kuhar-
ske, gospodinjske in zdravstvene stroke. »Udeleženke so bile,« piše poro-
čevalka v reviji Ženski svet, »izredno zadovoljne s tečajem in so čutile globo-
ko hvaležnost do svojega udruženja, tečajnih voditeljic in ‚Slov. zdravniške-
ga društva‘ ter gerentskega sveta, kateri vsi so jim omogočili toliko praktične
in znanstvene pridobitve.«47 Med prijavljenimi tečajnicami so prevladova-
le prav podeželske učiteljice, »ki so najbolj čutile potrebo po gospodinjski iz-
obrazbi in ki so hotele ženski, šoli odrasli mladini nuditi pouk in izobrazbo
v praktičnem gospodinjstvu«.48
Gospodinjske šole za kmečka dekleta
Pa vendar se je gospodinjstvo kmetice v marsičem razlikovalo od go-
spodinjstva delavke ali meščanke; kmečke gospodinje so potrebovale še
dodatna, prav posebna znanja in spretnosti. Po vzoru skandinavskih dr-
žav je za izobraževanje bodočih kmečkih gospodinj še pred koncem 19.
stoletja pri nas poskrbela Kmetijska družba. Jeseni leta 1898 so bila spre-
jeta pravila in ustanovljena Gospodinjska šola c. kr. kmetijske družbe kranj-
ske v Ljubljani. Ker pa družba sama ni imela ne ustreznih prostorov za
pouk ne ustreznega profesorskega kadra, so se s posebno pogodbo pove-
zali s šolskimi sestrami. Pouk na kmetijsko-gospodinjski šoli se je tako
začel v Marijanišču v Ljubljani pod učiteljskim vodstvom šolskih sester.
Vodstvo šole in pripadajočega ji internata je prevzela prednica S. M. Lid-
voljna, ako bi me kdo mogel prištevati h kategoriji pridnih gospodinj, ki so Vam trn v peti … Ne protivim se
temu, da naj pametni možje zahtevajo od svojih soprog več nego opravilo onih del, ki so g. Danici zoperna –
prašam pa sedaj: Ne bi li baš pametni moški svet dal prednost onim ženam, ki umejo razen znanstvenih stva-
rij tudi hišna opravila? Zakaj, da kljub temu zahajajo v klube in kavarne? Menimo, da žena, ki ljubi svojega
soproga, mu rada tudi privošči, da pribije po napornem delu urico časa v druščini svojih tovarišev.«
46 Le-to so ustanovile leta 1898 (prva predsednica je bila Agneza Zupanova), potem ko so, razočarane
nad skupno stanovsko organizacijo oz. nad svojimi stanovski kolegi, dokončno opustile vse upe za sku-
pno delovanje in ko so se prepričale, da se bodo morale za izboljšanje svojega položaja pomujati kar same.
47 Izvestja. Po ženskem svetu, Ženski svet (1925), 297.
48 E. Peče, n. d.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
