Page 86 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 86
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
naroda mora tedaj biti, da postane iz njegovega ženskega naraščaja rod do-
brih, skrbnih žena, razumnih vzgojiteljic otrok ter varčnih gospodinj. To se
dosega z gospodinjskimi šolami.«20
Jeseni21 leta 1897 se je v Ljubljani zbrala skupina pobudnikov22 in po-
budnic23 in potrdila pravila društva »Gospodinjske šole«, ki bo »ustanovilo,
vzdrževalo in vodilo bodočo šolo«. Po besedah članov in članic pripravljal-
nega odbora bodoča gospodinjska šola nima namena »vzgajati kuharic
ali hišen za gosposke hiše, temveč /…/ ženski odrasli mladini dati priložnost,
da se izuri v vseh gospodinjskih strokah za svoj bodoči poklic žene, matere in
gospodinje«.24 Šola naj bi bila namenjena predvsem »hčeram malomeščan-
skih in delavskih krogov«. Za meščanska dekleta bi šola pripravljala dnev-
ne tečaje, za delavska dekleta pa večerne. Pri organizaciji bodoče šole so
se pobudniki zgledovali po šoli dr. Migerke na Dunaju, kjer so pripravlja-
li posebne dvomesečne večerne gospodinjske tečaje prav za revnejša me-
stna dekleta.25 Namen bodoče gospodinjske šole bi bil dekleta poučiti o
osnovnih skrivnostih kuhe, pranja, likanja, šivanja in prikrojevanja otro-
ških oblek, »sploh o gospodinjstvu«. Poleg teh povsem praktičnih ciljev pa
ustanovitelji in ustanoviteljice niso skrivali, da merijo više in širše.
»Ne bomo na dolgo in široko razkladali, kolik izobraževalen, vzgojevalen
84 in socialen pomen ima gospodinjska šola zlasti za nižje sloje, v katerih hčere
odrastejo največkrat brez vzgoje, morajo po tem na delo in si kot žene in ma-
tere ne znajo pomagati, da bi vodile gospodinjstvo razumno in varčno /…//;/
pri ustanovitvi gospodinjske šole gre za povzdigo sposobnosti bodočih gospo-
dinj in s tem gmotnega in moralnega blagostanja v družini.«26
Ustanovitelji so predvidevali, da bi potekala večina pouka za slušate-
ljice, predvsem tiste iz revnejših slojev, zastonj, stroške za delovanje pa bi
zagotavljali člani društva kot njegovi »ustanovniki« ali kot navadni čla-
ni. Pri novačenju »ustanovnikov«, tistih, ki bi nosili glavno finančno bre-
me bodoče šolske ustanove,27 hkrati pa s svojo neposredno podporo daja-
20 N. m.
21 Točen datum sestanka: 1. oktober 1897.
22 Člani pripravljalnega odbora: dr. Danilo Majaron (advokat), Jože Gostinčar (paznik v predilnici), Josip
Mandelj (c.-kr. oficial v tobačni tovarni).
23 Članice pripravljalnega odbora: Mila Hribar (žena ljubljanskega župana), Marija Kopač (hči hišne po-
sestnice), Jadviga Šubič (žena c.-kr. šolskega ravnatelja), Franja Tavčar (žena advokata), Kristina Volčič
(žena c.-kr. sodnega tajnika).
24 Gospodinjska šola, Slovenski narod (1897), 9. oktober.
25 Da bi se učili pri najboljšem viru, je društvo poslalo na Dunaj tudi »upokojeno voditeljico dekliške osem-
razrednice v Ljubljani«, gospo Julijo Moos.
26 Gospodinjska šola, Slovenski narod (1897), 9. oktober.
27 Ustanovnina je znašala 30 goldinarjev, medtem ko je bila navadna članarina v društvu le 50 krajcarjev.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
naroda mora tedaj biti, da postane iz njegovega ženskega naraščaja rod do-
brih, skrbnih žena, razumnih vzgojiteljic otrok ter varčnih gospodinj. To se
dosega z gospodinjskimi šolami.«20
Jeseni21 leta 1897 se je v Ljubljani zbrala skupina pobudnikov22 in po-
budnic23 in potrdila pravila društva »Gospodinjske šole«, ki bo »ustanovilo,
vzdrževalo in vodilo bodočo šolo«. Po besedah članov in članic pripravljal-
nega odbora bodoča gospodinjska šola nima namena »vzgajati kuharic
ali hišen za gosposke hiše, temveč /…/ ženski odrasli mladini dati priložnost,
da se izuri v vseh gospodinjskih strokah za svoj bodoči poklic žene, matere in
gospodinje«.24 Šola naj bi bila namenjena predvsem »hčeram malomeščan-
skih in delavskih krogov«. Za meščanska dekleta bi šola pripravljala dnev-
ne tečaje, za delavska dekleta pa večerne. Pri organizaciji bodoče šole so
se pobudniki zgledovali po šoli dr. Migerke na Dunaju, kjer so pripravlja-
li posebne dvomesečne večerne gospodinjske tečaje prav za revnejša me-
stna dekleta.25 Namen bodoče gospodinjske šole bi bil dekleta poučiti o
osnovnih skrivnostih kuhe, pranja, likanja, šivanja in prikrojevanja otro-
ških oblek, »sploh o gospodinjstvu«. Poleg teh povsem praktičnih ciljev pa
ustanovitelji in ustanoviteljice niso skrivali, da merijo više in širše.
»Ne bomo na dolgo in široko razkladali, kolik izobraževalen, vzgojevalen
84 in socialen pomen ima gospodinjska šola zlasti za nižje sloje, v katerih hčere
odrastejo največkrat brez vzgoje, morajo po tem na delo in si kot žene in ma-
tere ne znajo pomagati, da bi vodile gospodinjstvo razumno in varčno /…//;/
pri ustanovitvi gospodinjske šole gre za povzdigo sposobnosti bodočih gospo-
dinj in s tem gmotnega in moralnega blagostanja v družini.«26
Ustanovitelji so predvidevali, da bi potekala večina pouka za slušate-
ljice, predvsem tiste iz revnejših slojev, zastonj, stroške za delovanje pa bi
zagotavljali člani društva kot njegovi »ustanovniki« ali kot navadni čla-
ni. Pri novačenju »ustanovnikov«, tistih, ki bi nosili glavno finančno bre-
me bodoče šolske ustanove,27 hkrati pa s svojo neposredno podporo daja-
20 N. m.
21 Točen datum sestanka: 1. oktober 1897.
22 Člani pripravljalnega odbora: dr. Danilo Majaron (advokat), Jože Gostinčar (paznik v predilnici), Josip
Mandelj (c.-kr. oficial v tobačni tovarni).
23 Članice pripravljalnega odbora: Mila Hribar (žena ljubljanskega župana), Marija Kopač (hči hišne po-
sestnice), Jadviga Šubič (žena c.-kr. šolskega ravnatelja), Franja Tavčar (žena advokata), Kristina Volčič
(žena c.-kr. sodnega tajnika).
24 Gospodinjska šola, Slovenski narod (1897), 9. oktober.
25 Da bi se učili pri najboljšem viru, je društvo poslalo na Dunaj tudi »upokojeno voditeljico dekliške osem-
razrednice v Ljubljani«, gospo Julijo Moos.
26 Gospodinjska šola, Slovenski narod (1897), 9. oktober.
27 Ustanovnina je znašala 30 goldinarjev, medtem ko je bila navadna članarina v društvu le 50 krajcarjev.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
