Page 88 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1

Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...

nega (neplačanega) delokroga poročene žene (in to ne glede na to, ali so
bile tudi zaposlene).33

Nekoliko kasneje je bilo v Ljubljani poskrbljeno tudi za (laično) pou-

čevanje in razsvetljevanje deklet meščanskih slojev v gospodinjskih spre-

tnostih in znanjih. Predhodnik te šole je bil poseben počitniški tečaj, ki

so ga v šolskem letu 1909/10 organizirali v Ljubljani za učiteljice. Leto

kasneje je bil tečaj organiziran že v prostorih Mladike na Šubičevi ulici.

In prav tu, v prostorih višje dekliške šole, so začeli jeseni leta 1911 s pou-

kom v prvem gospodinjskem in kuharskem tečaju za dekleta iz meščan-

skih slojev.34 Petmesečni tečaji so bili namenjeni dekletom, ki so zaklju-

čila višjo dekliško šolo in katerih starši so bili sposobni plačati relativno

visoke stroške tako šolnine kot bivanja v internatu.35 Očitno so bile sluša-

teljice (in njihovi starši ali skrbniki) s šolo zadovoljne, saj se je v vsak te-

čaj prijavilo več deklet, kot pa so jih lahko sprejeli.36 Kot poroča Sloven-

ska žena, so bili učni uspehi šole »tako izvrstni in odlični, da je lahko za-

vod upravičeno ponosen na to svojo šolo /…/, saj vodi šolo priznana strokov-

njakinja gdč. Zemljanova«.37 Predmetnik tečaja je bil obsežen in je vklju-

čeval: »praktično kuhanje in vsa gospodinjska opravila; potem gospodinjsko

knjigovodstvo, hranoslovje, zdravoslovje, gospodinjstvo, serviranje, pranje, li-

86 kanje in šivanje perila. Na željo se poučuje tudi o šivanju oblek in prikroje-
vanju. Vsaka gojenka se lahko tudi uči /…/ nemškega, laškega, francoskega,

hrvaškega ali srbskega jezika. Tekom tečaja se priredi tudi več poučnih ek-

skurzij, kakor v mlekarno, klavnico, Kolinsko tovarno, v različne pekarne in

slaščičarne itd. Spomladi se začne obdelovati tudi vrt za zelenjavo.« Po pol-

letnem delu so dekleta postale »teoretično in praktično odlično izvežbane

v vseh gospodinjskih poslih«. Kako zelo so si sama dekleta in z njimi njiho-

vi starši želeli učenja, kako zelo je bila ‚gospodinjska veda‘ na začetku 20.

stoletja (tudi) med ljubljanskim meščanstvom cenjena, pove tudi poda-

tek, da so v dekliškem liceju v šolskem letu 1911/12 uvedli v 6. razredu

neobvezen predmet gospodinjstvo. Že naslednje šolsko leto je licej pri-

33 »Učiteljsko osebje obstoji iz učiteljice-voditeljice g. J. Moosove in pomočnice gdč. M. Ravniharjeve, ki bosta
učili praktično kuhanje, pranje, šivanje in likanje. Nadalje je v prijazni naklonjenosti prevzela predavanje o
gospodinjstvu mestna učiteljica gdčna. M. Maroutova. Odbor se tudi trudi, da pridobi izkušenega zdravnika,
ki bi nekaj ur na mesec predaval o zdravi uredbi stanovanja in o prvi pomoči pri nezgodah, ki se utegnejo pri-
petiti v družini.« N. m.
34 Prvi tečaj, namenjen prav meščanskim dekletom, je bil organiziran v Trbovljah v šolskem letu 1910/11.
Na tečaj pa se je prijavilo bistveno več deklet, kot so jih lahko sprejeli.
35 Šolnina je tako znašala 30 kron, mesečno bivanje v internatu, brez hrane, pa 35 kron.
36 V prvi tečaj so vpisali le 14 deklet, v drugega 16.
37 Gospodinjski tečaj v Mladiki, Slovenska žena (1912), 27.

DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA