Page 87 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 87
Gospodinjstvo 85
li društvu in bodoči šoli potreben ugled in s tem družben pomen, so ra-
čunali tako na cerkvene kot laične mestne izobražence. »Nadejali« pa so
se tudi članstva »hčera in žena iz malomeščanskih krogov«. Do prve glav-
ne skupščine je naloge začasnega predsednika opravljal odvetnik dr. Da-
nilo Majaron, prva izvoljena predsednica pa je postala Ana Lah (vdova).
Društvo in ideja o ustanovitvi gospodinjske šole za mestna dekleta rev-
nejših slojev sta imela relativno veliko podporo med mestnimi veljaki;
med drugim je bodoči šoli obljubil podporo mestne občine tudi sam Ivan
Hribar,28 takratni župan mesta Ljubljana, med ustanovitelje pa se je že v
pripravljalnem letu vpisal tudi dr. Jakob Missia, takratni ljubljanski nad-
škof. Do božiča leta 1897 je tako imelo društvo že 20 ustanovnih članov
in kar 200 navadnih članov.
Sredi marca 1898 se je zgodil težko pričakovani dogodek, ko so na
Trgu sv. Jakoba št. 3 slavnostno odprli prvo gospodinjsko šolo na Slo-
venskem (pod laičnim vodstvom). Na ta dan, »velevažnega pomena za bo-
doči razvitek gospodinjstva, osobito v manj imovitih slojih«,29 kot je zbrane
nagovoril g. Majaron,30 je začelo s poukom prvih dvanajst tečajnic dvo-
mesečnega večernega tečaja. Da je bilo zanimanje za tovrsten pouk med
mestnimi delavskimi dekleti res velik, potrjuje tudi podatek, da so prvih
dvanajst tečajnic izbrali med kar šestdesetimi prijavljenimi dekleti.31 Za
naslednji dvomesečni večerni tečaj je imela šola prav tako že prijavljenih
več kot sedemdeset kandidatk. Jeseni leta 1898 so začeli tudi z dnevni-
mi gospodinjskimi tečaji, namenjenimi meščanskim dekletom, ki niso
bila zaposlena in ki so lahko plačevala šolnino. Največji pomen pa je imel
celo desetletje prav večerni gospodinjski tečaj, ki so ga večinoma obisko-
vale ljubljanske tovarniške delavke.32 Iz predmetnika gospodinjskega te-
čaja, ki je obsegal praktično kuhanje, pranje, likanje, šivanje in čiščenje,
pa tudi teoretična predavanja o gospodinjstvu, o zdravju in prvi pomoči,
lahko razberemo, kaj je bilo tisto osnovno znanje, ki naj bi ga sedaj ime-
la vsaka prava, dobra gospodinja, kaj je sodilo v železni repertoar običaj-
28 Občinski svet je tako v proračunu za leto 1898 predvidel za gospodinjsko šolo 500 goldinarjev. Deželni
zbor pa je prvo leto šolo podprl s kar 600 goldinarji.
29 Da so nenehno poudarjali, da bo šola namenjena predvsem revnejšim mestnim dekletom, gre pripisati
temu, da so se medtem hčere bogatih Ljubljančanov, in to ne glede na siceršnjo politično orientacijo star-
šev, šolale kar pri uršulinkah ali v drugih samostanskih šolah.
30 Otvoritev pouka na gospodinjski šoli, Slovenski narod (1898), 18. marec.
31 Slavnostni govornik g. Majaron je izbrane učenke pozval, »naj bodo marljive in poslušne ter dobro izra-
bijo kratko odmerjen čas, da bodo potem kot samostojne gospodinje na pravem mestu. Učenke naj si štejejo v
čast, da so prve v tej šoli in naj s svojim vedenjem in pridnostjo v šoli in zunaj šole povračujejo izkazano jim
dobroto«. N. m.
32 Vseh večernih tečajev je bilo kar 52, od leta 1898 pa so jih imeli na Rimski cesti v Gorupovi hiši. N. m.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
li društvu in bodoči šoli potreben ugled in s tem družben pomen, so ra-
čunali tako na cerkvene kot laične mestne izobražence. »Nadejali« pa so
se tudi članstva »hčera in žena iz malomeščanskih krogov«. Do prve glav-
ne skupščine je naloge začasnega predsednika opravljal odvetnik dr. Da-
nilo Majaron, prva izvoljena predsednica pa je postala Ana Lah (vdova).
Društvo in ideja o ustanovitvi gospodinjske šole za mestna dekleta rev-
nejših slojev sta imela relativno veliko podporo med mestnimi veljaki;
med drugim je bodoči šoli obljubil podporo mestne občine tudi sam Ivan
Hribar,28 takratni župan mesta Ljubljana, med ustanovitelje pa se je že v
pripravljalnem letu vpisal tudi dr. Jakob Missia, takratni ljubljanski nad-
škof. Do božiča leta 1897 je tako imelo društvo že 20 ustanovnih članov
in kar 200 navadnih članov.
Sredi marca 1898 se je zgodil težko pričakovani dogodek, ko so na
Trgu sv. Jakoba št. 3 slavnostno odprli prvo gospodinjsko šolo na Slo-
venskem (pod laičnim vodstvom). Na ta dan, »velevažnega pomena za bo-
doči razvitek gospodinjstva, osobito v manj imovitih slojih«,29 kot je zbrane
nagovoril g. Majaron,30 je začelo s poukom prvih dvanajst tečajnic dvo-
mesečnega večernega tečaja. Da je bilo zanimanje za tovrsten pouk med
mestnimi delavskimi dekleti res velik, potrjuje tudi podatek, da so prvih
dvanajst tečajnic izbrali med kar šestdesetimi prijavljenimi dekleti.31 Za
naslednji dvomesečni večerni tečaj je imela šola prav tako že prijavljenih
več kot sedemdeset kandidatk. Jeseni leta 1898 so začeli tudi z dnevni-
mi gospodinjskimi tečaji, namenjenimi meščanskim dekletom, ki niso
bila zaposlena in ki so lahko plačevala šolnino. Največji pomen pa je imel
celo desetletje prav večerni gospodinjski tečaj, ki so ga večinoma obisko-
vale ljubljanske tovarniške delavke.32 Iz predmetnika gospodinjskega te-
čaja, ki je obsegal praktično kuhanje, pranje, likanje, šivanje in čiščenje,
pa tudi teoretična predavanja o gospodinjstvu, o zdravju in prvi pomoči,
lahko razberemo, kaj je bilo tisto osnovno znanje, ki naj bi ga sedaj ime-
la vsaka prava, dobra gospodinja, kaj je sodilo v železni repertoar običaj-
28 Občinski svet je tako v proračunu za leto 1898 predvidel za gospodinjsko šolo 500 goldinarjev. Deželni
zbor pa je prvo leto šolo podprl s kar 600 goldinarji.
29 Da so nenehno poudarjali, da bo šola namenjena predvsem revnejšim mestnim dekletom, gre pripisati
temu, da so se medtem hčere bogatih Ljubljančanov, in to ne glede na siceršnjo politično orientacijo star-
šev, šolale kar pri uršulinkah ali v drugih samostanskih šolah.
30 Otvoritev pouka na gospodinjski šoli, Slovenski narod (1898), 18. marec.
31 Slavnostni govornik g. Majaron je izbrane učenke pozval, »naj bodo marljive in poslušne ter dobro izra-
bijo kratko odmerjen čas, da bodo potem kot samostojne gospodinje na pravem mestu. Učenke naj si štejejo v
čast, da so prve v tej šoli in naj s svojim vedenjem in pridnostjo v šoli in zunaj šole povračujejo izkazano jim
dobroto«. N. m.
32 Vseh večernih tečajev je bilo kar 52, od leta 1898 pa so jih imeli na Rimski cesti v Gorupovi hiši. N. m.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
