Page 96 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 96
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
vskih slojev še v 18. in 19. stoletju preživljala sama,61 da torej ni bil mož-
oče tisti, ki je bil edini odgovoren za eksistenco družine, je to v naših raz-
merah veljalo toliko bolj. Ideal vzdrževane poročene žene, katere edina
skrb je gospodinjstvo, vezano zgolj na vzdrževanje razmer, nujnih za ne-
moteno življenje (drugih) družinskih članov, in na nego in vzgojo otrok,
je ostal za večino našega prebivalstva zgolj to – ideal. Za kmečke družine
so se obveznosti gospodinje skozi čas celo povečevale;62 dvig standarda,
ki ga je prinesla industrializacija,63 predvsem pa nove možnosti in prilo-
žnosti za zaslužek zunaj kmetijstva, so močno omejile število poslov zno-
traj kmetijstva. Potencialni dninarji, dninarice,64 hlapci in dekle,65 tisti
prebivalci podeželja, ki so (še) v zgodnejših obdobjih 19. stoletja najpogo-
steje ostajali doživljenjsko odvisni od volje gospodarja in gospodinje, so
61 Kot navaja (tudi) A. Oakley je bila situacija med priviligiranimi sloji bistveno drugačna; na primer v
Angliji »pričakovanje, da se bo poročena ženska preživljala sama, konec 17. stoletja ni več veljalo za višji ra-
zred«; A. Oakley, n. d., 34.
62 Tudi sicer kažejo podatki, da je bila neposredna posledica napredka, na primer vpeljava elektrike, podalj-
šanje delovnika. »Tehnološki razvoj in tehnične izboljšave so tedaj že v mnogočem olajšale tradicionalna moška
dela in s tem tudi skrajševale delavnih moških, kar za žensko delo ni veljalo.« S. Ž. Žnidaršič, n. d., 158.
63 Naš prostor, če ga primerjamo z zahodno, pa tudi s srednjo Evropo in večino tedanjega zahodnega dela
avstro-ogrske monarhije, je zajel proces industrializacije relativno pozno. Nedvomno je eden od mejni-
kov na Slovenskem prečenje železnice sredi 19. stoletja in kasnejša gradnja železniškega omrežja, ki je ko-
nec stoletja povezala nekatere predele z upravnimi in industrijskimi centri kranjske dežele. Tudi pri nas
94 je proces povezan s pomembnimi premiki prebivalstva, ki jih prostorsko zaznamujejo notranje migraci-
je in zunanje, časovno bolj ali manj trajne selitve. Nekateri kranjski politični okraji, na primer Ljubljana-
mesto, Ljubljana-okolica, Radovljica, so tako imeli v zadnjih desetletjih 19. stoletja (in tudi kasneje) nad-
povprečne stopnje rasti prebivalstva ob sicer primerjalno nizkih stopnjah rodnosti in natalitete. Na drugi
strani pa se je število prebivalcev v nekaterih predelih Kranjske nenehno zmanjševalo, in to neglede na
primerjalno visoko nataliteto, kar seveda kaže na izseljevanje prebivalstva. Še globlje v družbo pa je zare-
zal proces profesionalizacije in prehod k (večinoma) plačanemu delu. S pomočjo avstrijske državne sta-
tistike, ki je spremljala pridobitnost svojega prebivalstva (Berufstatistik za leta 1880, 1890, 1900, 1910),
lahko sklepamo, da so se tovrstni premiki intenzivno in usodno dogajali prav na prehodu 19. v 20. stole-
tje (in se v njem nadaljevali). Časovno so se sicer v proces najprej aktivno vključili moški, posledice tega
pa so neposredno delovale (tudi) na položaj žensk in na pojav novodobnega gospodinjstva. Ne nazadnje
je treba postaviti še en mejnik na poti v novo dobo, v čas novih, nam poznanih razmerij, pojmov in stere-
otipov; vpeljava obveznega osnovnega šolstva v poznih šestdesetih letih 19. stoletja (1869. leta je bil spre-
jet osnovnošolski zakon) je (med drugim) prinesla pismenost precejšnjemu delu prebivalstva. Šele uvedba
enotne osnovne šole, ne glede na spol otroka, pa je z rastjo pismenosti prebivalstva omogočila razmah ti-
skanih javnih občil in moč širjenja različnih novih spoznanj, možnosti in idej (in ideologij) med širšimi,
tudi neprivilegiranimi skupinami prebivalstva.
64 Število dninarjev in dninark v kmetijstvu se je v tem času nenehno zniževalo; če je bilo na primer na
Kranjskem v povprečju od vseh žensk, ki so bile pridobitne prav v poklicnem razredu kmetijstvo leta
1890, za 6,6 odstotka dninark, jih je bilo leta 1910 še 5,7 odstotka (ob tem pa se je povečeval delež žensk,
ki so imele status samostojnih). S. Ž. Žnidaršič, n. d., 151.
65 Za Kranjsko je bilo sploh značilno (primerjalno) majhno število dekel (in hlapcev). Na to so vplivale
predvsem navade pri delovanju kmečkih posesti in posledično majhne kmetije, ki so jih zadovoljivo ob-
delovali kar družinski člani sami. »Tako so v kmečkih družinah najemali posle ponavadi takrat, ko so bili
gospodarjevi otroci premajhni za delo na domači kmetiji …« S. Ž. Žnidaršič, n. d., 157. Na Kranjskem se je
število dekel v kmetijstvu skozi desetletja, ki so jih spremljali avstrijski popisi prebivalstva (1880–1910),
zmanjševalo in zaradi ekonomičnosti so si kranjski kmetje pogosteje omislili hlapca kot pa deklo.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
vskih slojev še v 18. in 19. stoletju preživljala sama,61 da torej ni bil mož-
oče tisti, ki je bil edini odgovoren za eksistenco družine, je to v naših raz-
merah veljalo toliko bolj. Ideal vzdrževane poročene žene, katere edina
skrb je gospodinjstvo, vezano zgolj na vzdrževanje razmer, nujnih za ne-
moteno življenje (drugih) družinskih članov, in na nego in vzgojo otrok,
je ostal za večino našega prebivalstva zgolj to – ideal. Za kmečke družine
so se obveznosti gospodinje skozi čas celo povečevale;62 dvig standarda,
ki ga je prinesla industrializacija,63 predvsem pa nove možnosti in prilo-
žnosti za zaslužek zunaj kmetijstva, so močno omejile število poslov zno-
traj kmetijstva. Potencialni dninarji, dninarice,64 hlapci in dekle,65 tisti
prebivalci podeželja, ki so (še) v zgodnejših obdobjih 19. stoletja najpogo-
steje ostajali doživljenjsko odvisni od volje gospodarja in gospodinje, so
61 Kot navaja (tudi) A. Oakley je bila situacija med priviligiranimi sloji bistveno drugačna; na primer v
Angliji »pričakovanje, da se bo poročena ženska preživljala sama, konec 17. stoletja ni več veljalo za višji ra-
zred«; A. Oakley, n. d., 34.
62 Tudi sicer kažejo podatki, da je bila neposredna posledica napredka, na primer vpeljava elektrike, podalj-
šanje delovnika. »Tehnološki razvoj in tehnične izboljšave so tedaj že v mnogočem olajšale tradicionalna moška
dela in s tem tudi skrajševale delavnih moških, kar za žensko delo ni veljalo.« S. Ž. Žnidaršič, n. d., 158.
63 Naš prostor, če ga primerjamo z zahodno, pa tudi s srednjo Evropo in večino tedanjega zahodnega dela
avstro-ogrske monarhije, je zajel proces industrializacije relativno pozno. Nedvomno je eden od mejni-
kov na Slovenskem prečenje železnice sredi 19. stoletja in kasnejša gradnja železniškega omrežja, ki je ko-
nec stoletja povezala nekatere predele z upravnimi in industrijskimi centri kranjske dežele. Tudi pri nas
94 je proces povezan s pomembnimi premiki prebivalstva, ki jih prostorsko zaznamujejo notranje migraci-
je in zunanje, časovno bolj ali manj trajne selitve. Nekateri kranjski politični okraji, na primer Ljubljana-
mesto, Ljubljana-okolica, Radovljica, so tako imeli v zadnjih desetletjih 19. stoletja (in tudi kasneje) nad-
povprečne stopnje rasti prebivalstva ob sicer primerjalno nizkih stopnjah rodnosti in natalitete. Na drugi
strani pa se je število prebivalcev v nekaterih predelih Kranjske nenehno zmanjševalo, in to neglede na
primerjalno visoko nataliteto, kar seveda kaže na izseljevanje prebivalstva. Še globlje v družbo pa je zare-
zal proces profesionalizacije in prehod k (večinoma) plačanemu delu. S pomočjo avstrijske državne sta-
tistike, ki je spremljala pridobitnost svojega prebivalstva (Berufstatistik za leta 1880, 1890, 1900, 1910),
lahko sklepamo, da so se tovrstni premiki intenzivno in usodno dogajali prav na prehodu 19. v 20. stole-
tje (in se v njem nadaljevali). Časovno so se sicer v proces najprej aktivno vključili moški, posledice tega
pa so neposredno delovale (tudi) na položaj žensk in na pojav novodobnega gospodinjstva. Ne nazadnje
je treba postaviti še en mejnik na poti v novo dobo, v čas novih, nam poznanih razmerij, pojmov in stere-
otipov; vpeljava obveznega osnovnega šolstva v poznih šestdesetih letih 19. stoletja (1869. leta je bil spre-
jet osnovnošolski zakon) je (med drugim) prinesla pismenost precejšnjemu delu prebivalstva. Šele uvedba
enotne osnovne šole, ne glede na spol otroka, pa je z rastjo pismenosti prebivalstva omogočila razmah ti-
skanih javnih občil in moč širjenja različnih novih spoznanj, možnosti in idej (in ideologij) med širšimi,
tudi neprivilegiranimi skupinami prebivalstva.
64 Število dninarjev in dninark v kmetijstvu se je v tem času nenehno zniževalo; če je bilo na primer na
Kranjskem v povprečju od vseh žensk, ki so bile pridobitne prav v poklicnem razredu kmetijstvo leta
1890, za 6,6 odstotka dninark, jih je bilo leta 1910 še 5,7 odstotka (ob tem pa se je povečeval delež žensk,
ki so imele status samostojnih). S. Ž. Žnidaršič, n. d., 151.
65 Za Kranjsko je bilo sploh značilno (primerjalno) majhno število dekel (in hlapcev). Na to so vplivale
predvsem navade pri delovanju kmečkih posesti in posledično majhne kmetije, ki so jih zadovoljivo ob-
delovali kar družinski člani sami. »Tako so v kmečkih družinah najemali posle ponavadi takrat, ko so bili
gospodarjevi otroci premajhni za delo na domači kmetiji …« S. Ž. Žnidaršič, n. d., 157. Na Kranjskem se je
število dekel v kmetijstvu skozi desetletja, ki so jih spremljali avstrijski popisi prebivalstva (1880–1910),
zmanjševalo in zaradi ekonomičnosti so si kranjski kmetje pogosteje omislili hlapca kot pa deklo.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
