Page 95 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 95
Gospodinjstvo 93
nekoliko poenostavljeno izhodišče, da je družba v našem okolju prehaja-
la v obdobju 19. in zgodnjega 20. stoletja iz tradicionalne družbe v druž-
bo z (večinoma) industrijsko organizacijo dela, denarnega gospodarstva
in (posledično tudi) mezdnih odnosov, potem lahko postavimo tezo, da
je bilo podobnega razvoja deležno tudi gospodinjstvo: od tradicionalne-
ga, predindustrijskega k/do modernega tipa gospodinjstva. Po prepriča-
nju sodobnikov je naša kmečka gospodinja še vedno morala skrbeti, tako
konec 19. kot še globoko v 20. stoletje, za vsa tista dela in opravila, ki spa-
dajo po Clark55 med »domačo industrijo«, »tisto obliko proizvodnje, v ka-
teri so vse proizvedene dobrine namenjene izključno družini«. »Domača in-
dustrija« »pa vključuje tudi delo, ki ga moderna gospodinja kot brezplač-
no storitev opravi za svojo družino«.56 Tisto, kar naj bi znala dobra kmeč-
ka gospodinja, bistveno presega tako tedanje (konec 19. stoletja in prva
polovica 20. stoletja) kot sedanje mere gospodinjstva; razmerje med ura-
mi pouka, namenjenimi običajnemu, mestnemu tipu gospodinjstva,57 in
ostalim opravilom kmečke gospodinje58 je bilo približno 1 : 2, seveda
v korist posebnih, ‚negospodinjskih‘ znanj. Za naše povprečno kmeč-
ko gospodarstvo konec 19. in še precejšnjo polovico 20. stoletja je vseka-
kor veljala ugotovitev, ki jo Ann Oakley sicer navaja za Anglijo 17. stole-
tja, »da gospodinjstva kot ločene dejavnosti ni bilo. Delo, ki ga je v 17. sto-
letju opravljala ženska in za katero so od nje tudi pričakovali, da ga bo, je
moralo biti usklajeno z njenimi dolžnostmi do doma in otroka«.59 V tradi-
cionalnem svetu vsesplošne delovne participacije vseh, za delo sposobnih
članov družine, je bilo t. i. žensko delo nepogrešljivo, aktivna soudelež-
ba žensk-žena pri preživljanju družine tako rekoč samoumevna, vrednost
tega dela pa postavljena visoko.60 Če je za evropske družbe, ki so jih indu-
strializacija, kapitalizem in kar se da ostra razredna polarizacija zajeli prej
in močneje kot slovenski prostor, veljalo, da se je poročena ženska dela-
55 »V modernih razmerah vsakdanja domača opravila Angležinj obsegajo varovanje dojenčkov in malih otrok
/…/ pripravljanje hrane in pospravljanje hiše … V 17. stoletju pa je (ta domača vloga) obsegala veliko večji
razpon proizvodnje: varjenje piva, delo v mlekarni, vzrejanje perutnine in prašičev, pridelovanje zelenjave in
sadja, pleja lanu in volne, negovanje in zdravljenje, vse to je bilo delo domače industrije.« Alice Clark, The
Working Life of Women in the Seventeeth Century, London 1919, 5.
56 Ann Oakley, Gospodinja, Ljubljana 2000, 27.
57 Sem lahko prištevamo pouk o temeljih vzgoje in nege otrok, pouk kuhanja, pranja, likanja, izdelovanja
oblačil in osnovne nege bolnika na domu.
58 Po kurikulumu gospodinjske šole za kmečke gospodinje so prištevali sem znanja v računstvu, knjigo-
vodstvu, mlekarstvu, živinoreji, osnovah veterinarstva, vrtnarstvu, sadjarstvu in v podobnih panogah.
59 A. Oakley, n. d., 35.
60 Pomembnost, celo usodnost ženskega dela za obstoj družine se je ohranila tudi v ljudskih reklih in pre-
govorih; »Če je pridna žena je stava dobljena«, »Hiša ne stoji na zemlji, ampak na ženi«, Kdor se hoče naslo-
niti, se mora oženiti«, »Pridna žena tri vogle hiše podpira, pa še četrtega pomaga možu nositi« itd.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
nekoliko poenostavljeno izhodišče, da je družba v našem okolju prehaja-
la v obdobju 19. in zgodnjega 20. stoletja iz tradicionalne družbe v druž-
bo z (večinoma) industrijsko organizacijo dela, denarnega gospodarstva
in (posledično tudi) mezdnih odnosov, potem lahko postavimo tezo, da
je bilo podobnega razvoja deležno tudi gospodinjstvo: od tradicionalne-
ga, predindustrijskega k/do modernega tipa gospodinjstva. Po prepriča-
nju sodobnikov je naša kmečka gospodinja še vedno morala skrbeti, tako
konec 19. kot še globoko v 20. stoletje, za vsa tista dela in opravila, ki spa-
dajo po Clark55 med »domačo industrijo«, »tisto obliko proizvodnje, v ka-
teri so vse proizvedene dobrine namenjene izključno družini«. »Domača in-
dustrija« »pa vključuje tudi delo, ki ga moderna gospodinja kot brezplač-
no storitev opravi za svojo družino«.56 Tisto, kar naj bi znala dobra kmeč-
ka gospodinja, bistveno presega tako tedanje (konec 19. stoletja in prva
polovica 20. stoletja) kot sedanje mere gospodinjstva; razmerje med ura-
mi pouka, namenjenimi običajnemu, mestnemu tipu gospodinjstva,57 in
ostalim opravilom kmečke gospodinje58 je bilo približno 1 : 2, seveda
v korist posebnih, ‚negospodinjskih‘ znanj. Za naše povprečno kmeč-
ko gospodarstvo konec 19. in še precejšnjo polovico 20. stoletja je vseka-
kor veljala ugotovitev, ki jo Ann Oakley sicer navaja za Anglijo 17. stole-
tja, »da gospodinjstva kot ločene dejavnosti ni bilo. Delo, ki ga je v 17. sto-
letju opravljala ženska in za katero so od nje tudi pričakovali, da ga bo, je
moralo biti usklajeno z njenimi dolžnostmi do doma in otroka«.59 V tradi-
cionalnem svetu vsesplošne delovne participacije vseh, za delo sposobnih
članov družine, je bilo t. i. žensko delo nepogrešljivo, aktivna soudelež-
ba žensk-žena pri preživljanju družine tako rekoč samoumevna, vrednost
tega dela pa postavljena visoko.60 Če je za evropske družbe, ki so jih indu-
strializacija, kapitalizem in kar se da ostra razredna polarizacija zajeli prej
in močneje kot slovenski prostor, veljalo, da se je poročena ženska dela-
55 »V modernih razmerah vsakdanja domača opravila Angležinj obsegajo varovanje dojenčkov in malih otrok
/…/ pripravljanje hrane in pospravljanje hiše … V 17. stoletju pa je (ta domača vloga) obsegala veliko večji
razpon proizvodnje: varjenje piva, delo v mlekarni, vzrejanje perutnine in prašičev, pridelovanje zelenjave in
sadja, pleja lanu in volne, negovanje in zdravljenje, vse to je bilo delo domače industrije.« Alice Clark, The
Working Life of Women in the Seventeeth Century, London 1919, 5.
56 Ann Oakley, Gospodinja, Ljubljana 2000, 27.
57 Sem lahko prištevamo pouk o temeljih vzgoje in nege otrok, pouk kuhanja, pranja, likanja, izdelovanja
oblačil in osnovne nege bolnika na domu.
58 Po kurikulumu gospodinjske šole za kmečke gospodinje so prištevali sem znanja v računstvu, knjigo-
vodstvu, mlekarstvu, živinoreji, osnovah veterinarstva, vrtnarstvu, sadjarstvu in v podobnih panogah.
59 A. Oakley, n. d., 35.
60 Pomembnost, celo usodnost ženskega dela za obstoj družine se je ohranila tudi v ljudskih reklih in pre-
govorih; »Če je pridna žena je stava dobljena«, »Hiša ne stoji na zemlji, ampak na ženi«, Kdor se hoče naslo-
niti, se mora oženiti«, »Pridna žena tri vogle hiše podpira, pa še četrtega pomaga možu nositi« itd.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
