Page 85 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 85
Gospodinjstvo 83
opravila, nauk o serviranju, hranoslovje, šivanje, pranje, likanje, verouk,
vzgojeslovje, slovenski jezik, državoznanstvo, gospodinjsko računstvo in
knjigovodstvo, zdravstvo, krojno risanje, vrtnarstvo in sadjarstvo. Pouk
je trajal eno leto. Uršulinke so odpirale gospodinjske šole tudi v drugih
krajih, kjer sicer niso imele svojih samostanov; na primer leta 1909 je v
Idriji začela z delom gospodinjska šola za revna dekleta. Tudi na ta način
so se uršulinke odzivale na nove potrebe časa.17
Krepile pa so se težnje po ustanavljanju laičnih gospodinjskih šol,18
namenjenih dekletom različnih slojev in različnih okolij; na eni strani so
bile potrebe mestnih deklet, katerih življenjski ambiciji sta bili predvsem
lastna družina in gospodinjstvo, tako iz meščanskih kot iz maloobrtni-
ških in delavskih družin, pa deklet, ki so sicer imela svoj pridobiten po-
klic, bi pa si želela in/ali morala posebej poučiti o skrivnostih novodob-
nega gospodinjstva, na drugi strani pa so bile prav posebne potrebe de-
klet, bodočih kmečkih gospodinj. Kot so bile različne potrebe, tako so se
na začetku 20. stoletja začele tudi pri nas ustanavljati posebne, speciali-
zirane gospodinjske šole, ki so ponujale raznovrstne, različnim potrebam
prilagojene programe gospodinjskega pouka.
Tako so se tik pred koncem 19. stoletja v Ljubljani zbrali zagovorni-
ki ustanovitve take gospodinjske šole, ki bi ljubljanska dekleta izobrazila
»za bodoči poklic žene, matere in gospodinje«,19 kot je bilo zapisano v Slo-
venskem narodu.
»Mož mora mej svet v borbo za obstanek, žena pa vlada domu, vzgaja
otroke in gospodari z zaslužkom svojega moža. Tako je vzlasti v največjem
delu naroda, v manj imovitih in ubožnih njegovih rodbinah. Skrb vsakega
17 Sledenje vsakokratnim, aktualnim potrebam in aktivno spremljanje sprememb je bila tudi ena od bi-
stvenih prednosti tega reda.
18 Glavni očitek liberalno usmerjenega tiska šolam, ki so jih vodile redovnice ali/in kjer je bila glavna
učna moč duhovniška, je na primer bil: »Kdor pa je zaprt celo svoje življenje med štirimi stenami, vrh tega
pa še vzgojen v verski tesnosrčnosti in pretirani religiozni skrupuloznosti, ki povzroča, da vidi vse enostran-
ski in pristranski, temu… vendar ne bom izročal otroka, da bi ga pripravljal na življenje, katerega niti sam
ne pozna.« Nekako iz podobnih vzgojnih razlogov so se liberalni krogi zavzemali tudi za to, da bi lahko
dekleta poučevali tudi moški učitelji: »Redovnice ne morejo poznati življenja čisto nič, ki valovi onstran sa-
mostanksega zidovja, so čezmerno vdane misticizmu, pa često tudi histeriji in ekscentričnosti. Te za življenje
kvarne lastnosti, katerim je sploh ženski spol mnogo bolj pristopen kot moški, pa prehajajo kaj rade od učiteljic
na učenke … Po učiteljih /…/ spoznajo deklice moške značaje in temperamente … Tako se okreše njih zna-
čaj in se privadijo moškemu ukazovanju /poudarila S. Ž. Ž./, dočim so bile dotlej vajene znabiti le moške-
mu laskanju.« Za laično izobraževanje deklet je bil tedanji slovenski liberalno usmerjeni tisk, seveda, tudi
zato, ker naj bi bilo dekle »izobraženo, narodno in klerikalnemu vplivu nepristopno /…//,/ kajti čim več iz-
obraženih, narodnih in klerikalnemu vplivu nepristopnih žena imamo, tem boljše je za bodočnost in napre-
dek našega naroda.« Listek. Narodna vzgoja našega ženstva in višja dekliška šola ljubljanska, Slovenki na-
rod (1905), št. 208, 209, 210.
19 Gospodinjska šola, Slovenski narod (1897), 9. oktober.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
opravila, nauk o serviranju, hranoslovje, šivanje, pranje, likanje, verouk,
vzgojeslovje, slovenski jezik, državoznanstvo, gospodinjsko računstvo in
knjigovodstvo, zdravstvo, krojno risanje, vrtnarstvo in sadjarstvo. Pouk
je trajal eno leto. Uršulinke so odpirale gospodinjske šole tudi v drugih
krajih, kjer sicer niso imele svojih samostanov; na primer leta 1909 je v
Idriji začela z delom gospodinjska šola za revna dekleta. Tudi na ta način
so se uršulinke odzivale na nove potrebe časa.17
Krepile pa so se težnje po ustanavljanju laičnih gospodinjskih šol,18
namenjenih dekletom različnih slojev in različnih okolij; na eni strani so
bile potrebe mestnih deklet, katerih življenjski ambiciji sta bili predvsem
lastna družina in gospodinjstvo, tako iz meščanskih kot iz maloobrtni-
ških in delavskih družin, pa deklet, ki so sicer imela svoj pridobiten po-
klic, bi pa si želela in/ali morala posebej poučiti o skrivnostih novodob-
nega gospodinjstva, na drugi strani pa so bile prav posebne potrebe de-
klet, bodočih kmečkih gospodinj. Kot so bile različne potrebe, tako so se
na začetku 20. stoletja začele tudi pri nas ustanavljati posebne, speciali-
zirane gospodinjske šole, ki so ponujale raznovrstne, različnim potrebam
prilagojene programe gospodinjskega pouka.
Tako so se tik pred koncem 19. stoletja v Ljubljani zbrali zagovorni-
ki ustanovitve take gospodinjske šole, ki bi ljubljanska dekleta izobrazila
»za bodoči poklic žene, matere in gospodinje«,19 kot je bilo zapisano v Slo-
venskem narodu.
»Mož mora mej svet v borbo za obstanek, žena pa vlada domu, vzgaja
otroke in gospodari z zaslužkom svojega moža. Tako je vzlasti v največjem
delu naroda, v manj imovitih in ubožnih njegovih rodbinah. Skrb vsakega
17 Sledenje vsakokratnim, aktualnim potrebam in aktivno spremljanje sprememb je bila tudi ena od bi-
stvenih prednosti tega reda.
18 Glavni očitek liberalno usmerjenega tiska šolam, ki so jih vodile redovnice ali/in kjer je bila glavna
učna moč duhovniška, je na primer bil: »Kdor pa je zaprt celo svoje življenje med štirimi stenami, vrh tega
pa še vzgojen v verski tesnosrčnosti in pretirani religiozni skrupuloznosti, ki povzroča, da vidi vse enostran-
ski in pristranski, temu… vendar ne bom izročal otroka, da bi ga pripravljal na življenje, katerega niti sam
ne pozna.« Nekako iz podobnih vzgojnih razlogov so se liberalni krogi zavzemali tudi za to, da bi lahko
dekleta poučevali tudi moški učitelji: »Redovnice ne morejo poznati življenja čisto nič, ki valovi onstran sa-
mostanksega zidovja, so čezmerno vdane misticizmu, pa često tudi histeriji in ekscentričnosti. Te za življenje
kvarne lastnosti, katerim je sploh ženski spol mnogo bolj pristopen kot moški, pa prehajajo kaj rade od učiteljic
na učenke … Po učiteljih /…/ spoznajo deklice moške značaje in temperamente … Tako se okreše njih zna-
čaj in se privadijo moškemu ukazovanju /poudarila S. Ž. Ž./, dočim so bile dotlej vajene znabiti le moške-
mu laskanju.« Za laično izobraževanje deklet je bil tedanji slovenski liberalno usmerjeni tisk, seveda, tudi
zato, ker naj bi bilo dekle »izobraženo, narodno in klerikalnemu vplivu nepristopno /…//,/ kajti čim več iz-
obraženih, narodnih in klerikalnemu vplivu nepristopnih žena imamo, tem boljše je za bodočnost in napre-
dek našega naroda.« Listek. Narodna vzgoja našega ženstva in višja dekliška šola ljubljanska, Slovenki na-
rod (1905), št. 208, 209, 210.
19 Gospodinjska šola, Slovenski narod (1897), 9. oktober.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
