Page 80 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 80
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
že imenovanje takih stvari vpričo mladih deklet za nemoralnost. In vendar
hočejo postati vse soproge – matere. Nikomur ne bode pač prišlo na um redi-
ti živino, če nima nobenega pojma o živinski reji, vsakdo se boji materialne
škode ter poizveduje, še predno prične s trudapolnim delom. A deco odrejati
in vzgajati se upa vsakdo, brez vsake priprave … Pač res, za vsak stan se zah-
tevajo izurjene podučene moči, le matere tavajo po temi ter se priuče še le po-
lagoma v praksi na škodo svoje lastne dece.« Nežnim dekliškim ušesom pri-
meren pouk, ki bi bil po Daničinem mnenju nujen, pa naj bi spadal »se-
veda le v višje razrede«, kjer bi določili »ure, v kojih bi se razpravljalo o teh
velevažnih stvareh«, pod vodstvom zgolj »zrele, resne učiteljice«. In katera
naj bi bila tista, po mnenju Danice prepotrebna znanja, ki bi jih morala
imeti vsaka bodoča zakonska žena-gospodinja-mati in ki so tako delika-
tna, da je treba biti pri podajanju snovi še posebej pazljiv?
»Moj nasvet je tedaj ta. Določile naj bi se ure, v kojih bi se predavalo tudi
o psihologiji, zlasti otroški, o pedagogiki in specialno o domači vzgoji. Zdru-
žil naj bi se z dekliško vzgojo tudi otroški vrt, da bi imele deklice priliko tudi
praktično občevati z otročiči. Razpravljalo naj bi se pa tudi nekoliko več ka-
kor je običajno o ženski anatomiji, o higieni, o otroški reji itd. Samo na ta
način bi nam višje dekliške šole vzgajale deklice, vsestransko omikane, a tudi
v vsem sposobne za njihov prihodnji poklic kot skrbne matere in soproge.«2
78
Da se je treba zavzemati za izobraževanje žensk, so se tako v zadnjih
desetletjih monarhije kot desetletjih prve jugoslovanske države strinjali
vsi, ki jim je bil mar napredek naroda.3 Vsi pa so se tudi strinjali, da zah-
teva izobraževanje žensk posebno previdnost in premišljenost. Izobraže-
na oz. razgledana žena je (lahko) možu v veselje in domu v prid, vendar
so bile izobraženke ves čas nekoliko sumljive, med drugim naj bi bile kri-
ve za vrsto sodobnih težav in celo za to, »da je zakonov čedalje manj«,4 de-
kleta pa postajajo pod vplivom izobraževanja »vedno izbirčneja v iskanju
moža, ona so mnogo bolj izbirčna, nego so bile naše babice in naše matere«.
Članek, iz katerega so ti citati, s podnaslovom Ženska naobrazba in za-
kon sociologa Hugoja Le Rousa, je tik pred koncem 19. stoletja povzela
Slovenka po francoskem Figaru. V članku je poudarjena sprememba, do
katere je prišlo pri vzgoji deklet, katere so »nekdanje matere napravljale le
pridne gospodinje, dobre matere ali pa so jim dovoljevale le toliko izobraz-
be, one izobrazbe lahke in površne, vsled katere so se lehkotno gibale v druž-
2 N. m.
3 Večina, predvsem moških, se je strinjala, da je prav neizobraženost, celo plitkost ženskega sveta kriva za
pogubno situacijo, v kateri se nahaja narod.
4 Marica, Naše devojke. Ženska naobrazba in zakon, Slovenka (1897), 8.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
že imenovanje takih stvari vpričo mladih deklet za nemoralnost. In vendar
hočejo postati vse soproge – matere. Nikomur ne bode pač prišlo na um redi-
ti živino, če nima nobenega pojma o živinski reji, vsakdo se boji materialne
škode ter poizveduje, še predno prične s trudapolnim delom. A deco odrejati
in vzgajati se upa vsakdo, brez vsake priprave … Pač res, za vsak stan se zah-
tevajo izurjene podučene moči, le matere tavajo po temi ter se priuče še le po-
lagoma v praksi na škodo svoje lastne dece.« Nežnim dekliškim ušesom pri-
meren pouk, ki bi bil po Daničinem mnenju nujen, pa naj bi spadal »se-
veda le v višje razrede«, kjer bi določili »ure, v kojih bi se razpravljalo o teh
velevažnih stvareh«, pod vodstvom zgolj »zrele, resne učiteljice«. In katera
naj bi bila tista, po mnenju Danice prepotrebna znanja, ki bi jih morala
imeti vsaka bodoča zakonska žena-gospodinja-mati in ki so tako delika-
tna, da je treba biti pri podajanju snovi še posebej pazljiv?
»Moj nasvet je tedaj ta. Določile naj bi se ure, v kojih bi se predavalo tudi
o psihologiji, zlasti otroški, o pedagogiki in specialno o domači vzgoji. Zdru-
žil naj bi se z dekliško vzgojo tudi otroški vrt, da bi imele deklice priliko tudi
praktično občevati z otročiči. Razpravljalo naj bi se pa tudi nekoliko več ka-
kor je običajno o ženski anatomiji, o higieni, o otroški reji itd. Samo na ta
način bi nam višje dekliške šole vzgajale deklice, vsestransko omikane, a tudi
v vsem sposobne za njihov prihodnji poklic kot skrbne matere in soproge.«2
78
Da se je treba zavzemati za izobraževanje žensk, so se tako v zadnjih
desetletjih monarhije kot desetletjih prve jugoslovanske države strinjali
vsi, ki jim je bil mar napredek naroda.3 Vsi pa so se tudi strinjali, da zah-
teva izobraževanje žensk posebno previdnost in premišljenost. Izobraže-
na oz. razgledana žena je (lahko) možu v veselje in domu v prid, vendar
so bile izobraženke ves čas nekoliko sumljive, med drugim naj bi bile kri-
ve za vrsto sodobnih težav in celo za to, »da je zakonov čedalje manj«,4 de-
kleta pa postajajo pod vplivom izobraževanja »vedno izbirčneja v iskanju
moža, ona so mnogo bolj izbirčna, nego so bile naše babice in naše matere«.
Članek, iz katerega so ti citati, s podnaslovom Ženska naobrazba in za-
kon sociologa Hugoja Le Rousa, je tik pred koncem 19. stoletja povzela
Slovenka po francoskem Figaru. V članku je poudarjena sprememba, do
katere je prišlo pri vzgoji deklet, katere so »nekdanje matere napravljale le
pridne gospodinje, dobre matere ali pa so jim dovoljevale le toliko izobraz-
be, one izobrazbe lahke in površne, vsled katere so se lehkotno gibale v druž-
2 N. m.
3 Večina, predvsem moških, se je strinjala, da je prav neizobraženost, celo plitkost ženskega sveta kriva za
pogubno situacijo, v kateri se nahaja narod.
4 Marica, Naše devojke. Ženska naobrazba in zakon, Slovenka (1897), 8.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
