Page 71 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 71
Materinstvo 69
stor ženske (sedaj sicer izobražene, osebnostno bolj izgrajene, samozave-
stnejše, moralno trdnejše) zasebni, domači svet, poklic, poklicno delo,
kariera, uresničevanje osebnih ambicij, tudi na račun privilegijev dru-
gih, pa ostajajo za ženske pred drugo polovico 20. stoletja očitno vzgoj-
no sredstvo in morebitni zasilni izhodi. Ženska intelektualka, profesio-
nalka si sicer želi predvsem zakon in lastno družino, vendar ji bo lastno
služenje denarja omogočilo počakati na pravo priložnost, na pravega mo-
škega, s katerim bo imela več možnosti za oblikovanje kakovostnejše za-
konske zveze. Ne glede na to, da so ženske v svojem boju za enakoprav-
nost zahtevale, da jih začnejo razumevati najprej kot ljudi in šele nato kot
ženske, pa so zase še vedno ohranjale (ali pristajale na) stare spolno stere-
otipne socialne vloge.170
»Vzgoja, ki hoče dati življenju samostojno, duhovno in materialno ne-
odvisno, osebnostno ženo /poudarjeno v izvirniku/, pa naj bi sleherno de-
kle vzposobila za samostojno življenjsko delo, za poklic /poudarjeno v iz-
virniku/. Ne zato, da ga bo izvrševala in z njim ‚konkurirala‘ možu, temveč
zato, da postane v polni meri svoj človek /poudarjeno v izvirniku/ in da ji
pot v zakon ni edina možna življenjska pot … Pod pojmom sodobne ženske
vzgoje smatramo torej vzgojo, ki bo našo žensko mladino v večji meri spro-
stila tradicionalnih vezi, jo osamosvojila in notranje zgradila oz. ji pomaga-
la pri zgraditvi njenega duhovnega človeka, vzgojo, ki bo vse pozitivne stra-
ni specifično ženske duševnosti pravilno vrednotila in zato podpirala v ra-
sti in razvoju, in končno vzgojo, ki bo dala njeni življenjski poti samolastno
in polno vrednost /poudarjeno v izvirniku/, in sicer za njo samo kot za vse
one, ki jim bo žena iz globin svojega bogatega življenja dajala.«171
Marsikateri socialni stiki, ki jih je sodobno dekle (lahko) sklepalo
vsak dan na poti v šolo, na delu, zabavi, telovadbi, obisku pri prijateljici,
nedeljskem izletu s kolesom, v kinu itd., so seveda slabili moč starševske
kontrole. Zato je bilo nujno neposredno avtoriteto staršev in vzgojiteljev
(tudi pri dekletih) še toliko bolj ponotranjiti, zaradi česar je bil pomen
tjina, v javnih podjetjih 44,16 din – skoraj polovica. Od delavcev jih 20.000 ne zasluži niti ene četrtine tega,
kar bi potrebovali za lastno dostojno življenje, 128.000 jih zasluži 1/3–2/3 svojega vzdrževanja, 97.000 več
kot 2/3, 110.000 ima dovolj zase – vseh teh 441.000 torej ne more ustanoviti družine. Le kakih 10.000 ima
ta ‚privilegij‘, da zasluži dovolj tudi za rodbino … Posledica je, da mora iti na delo tudi žena – zato je odsto-
tek poročenih delavk tako velik – in na delo morajo tudi otroci,« beremo pri O. G., Ženski svet (1937), 177.
170 Izjav bork za žensko emancipacijo, kot je naslednja: »Naravno je, da skoraj vsako dekle najraje sledi svo-
jemu, od narave ji določenemu poklicu zakonske žene, matere, gospodinje,« ki jo je zapisala Minka Govekar v
članku Kam z našimi dekleti? (Ženski svet (1925), 223–229), so bili polni skoraj vsi članki na to temo. Prav
malo je bilo pomislekov, »da je vzgoja deklet za zakon čudna zadeva, kaže nam nadalje dejstvo, da še nikomur
ni prišlo na um, da bi hotel za zakon vzgajati moške,« kot je zapisala Nada, Slovenka 1901, 233.
171 Anica Černe, Ženski svet (1933), 260.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
stor ženske (sedaj sicer izobražene, osebnostno bolj izgrajene, samozave-
stnejše, moralno trdnejše) zasebni, domači svet, poklic, poklicno delo,
kariera, uresničevanje osebnih ambicij, tudi na račun privilegijev dru-
gih, pa ostajajo za ženske pred drugo polovico 20. stoletja očitno vzgoj-
no sredstvo in morebitni zasilni izhodi. Ženska intelektualka, profesio-
nalka si sicer želi predvsem zakon in lastno družino, vendar ji bo lastno
služenje denarja omogočilo počakati na pravo priložnost, na pravega mo-
škega, s katerim bo imela več možnosti za oblikovanje kakovostnejše za-
konske zveze. Ne glede na to, da so ženske v svojem boju za enakoprav-
nost zahtevale, da jih začnejo razumevati najprej kot ljudi in šele nato kot
ženske, pa so zase še vedno ohranjale (ali pristajale na) stare spolno stere-
otipne socialne vloge.170
»Vzgoja, ki hoče dati življenju samostojno, duhovno in materialno ne-
odvisno, osebnostno ženo /poudarjeno v izvirniku/, pa naj bi sleherno de-
kle vzposobila za samostojno življenjsko delo, za poklic /poudarjeno v iz-
virniku/. Ne zato, da ga bo izvrševala in z njim ‚konkurirala‘ možu, temveč
zato, da postane v polni meri svoj človek /poudarjeno v izvirniku/ in da ji
pot v zakon ni edina možna življenjska pot … Pod pojmom sodobne ženske
vzgoje smatramo torej vzgojo, ki bo našo žensko mladino v večji meri spro-
stila tradicionalnih vezi, jo osamosvojila in notranje zgradila oz. ji pomaga-
la pri zgraditvi njenega duhovnega človeka, vzgojo, ki bo vse pozitivne stra-
ni specifično ženske duševnosti pravilno vrednotila in zato podpirala v ra-
sti in razvoju, in končno vzgojo, ki bo dala njeni življenjski poti samolastno
in polno vrednost /poudarjeno v izvirniku/, in sicer za njo samo kot za vse
one, ki jim bo žena iz globin svojega bogatega življenja dajala.«171
Marsikateri socialni stiki, ki jih je sodobno dekle (lahko) sklepalo
vsak dan na poti v šolo, na delu, zabavi, telovadbi, obisku pri prijateljici,
nedeljskem izletu s kolesom, v kinu itd., so seveda slabili moč starševske
kontrole. Zato je bilo nujno neposredno avtoriteto staršev in vzgojiteljev
(tudi pri dekletih) še toliko bolj ponotranjiti, zaradi česar je bil pomen
tjina, v javnih podjetjih 44,16 din – skoraj polovica. Od delavcev jih 20.000 ne zasluži niti ene četrtine tega,
kar bi potrebovali za lastno dostojno življenje, 128.000 jih zasluži 1/3–2/3 svojega vzdrževanja, 97.000 več
kot 2/3, 110.000 ima dovolj zase – vseh teh 441.000 torej ne more ustanoviti družine. Le kakih 10.000 ima
ta ‚privilegij‘, da zasluži dovolj tudi za rodbino … Posledica je, da mora iti na delo tudi žena – zato je odsto-
tek poročenih delavk tako velik – in na delo morajo tudi otroci,« beremo pri O. G., Ženski svet (1937), 177.
170 Izjav bork za žensko emancipacijo, kot je naslednja: »Naravno je, da skoraj vsako dekle najraje sledi svo-
jemu, od narave ji določenemu poklicu zakonske žene, matere, gospodinje,« ki jo je zapisala Minka Govekar v
članku Kam z našimi dekleti? (Ženski svet (1925), 223–229), so bili polni skoraj vsi članki na to temo. Prav
malo je bilo pomislekov, »da je vzgoja deklet za zakon čudna zadeva, kaže nam nadalje dejstvo, da še nikomur
ni prišlo na um, da bi hotel za zakon vzgajati moške,« kot je zapisala Nada, Slovenka 1901, 233.
171 Anica Černe, Ženski svet (1933), 260.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
