Page 72 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 72
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
vzgoje še večji. Vzgojno najdelikatnejše obdobje v dekliškem življenju je
bila puberteta, »doba, ko se razvija deklica iz otroka«,172 to je bil »za previ-
dno mater čas poln skrbi«. Tedaj je prišlo na vrsto skrbno in vestno disci-
pliniranje (tj. vzgajanje) prebujajočega se spolnega nagona. Mati je v pre-
cejšnji meri odgovorna za to, da dobi dekle prvo menstruacijo173 ob pri-
mernem času (ne prekmalu, ne prepozno) in da poteka puberteta kar se
da enakomerno; »prezgodaj je še slabše kakor prepozno, ker je tako deklet-
ce vedno slabotno – in zdaj je mnogo zgodnjih slučajev. Tega je krivo: ne-
mirno življenje, prehudo delo ali učenje, razburljivi prizori, nezadostna pa
tudi prepoprana in premesna hrana, čitanje razburljivih dogodkov. Vsako
prerano spolno razvijanje škoduje telesu in uniči duha, nerazvito telo ni do-
volj močno in tako ostane ženska vse življenje slabotna in slaboten je njen
zarod.«174 Mati mora paziti ne zgolj na pravilno prehrano, da ima dekle
dovolj spanja in počitka,175 odgovorna je tudi za to, da ji hči zaradi vseh
naporov ne zboli za histerijo.176 Skratka, mati mora še vedno budno pazi-
ti na pravilen razvoj dekleta, še posebej v tem času nevarnega prehoda iz
otroštva v odraslost. »So razne nevarnosti, ki prete otroku,« opozarja Žen-
ski svet naše matere, »ko se razvija v dekle. Budno materino oko jim bo sle-
dilo in bo branilo svojega ljubčka pred njimi.«
70 Za dekleta so (še) veljala tudi posebna pravila lepega vedenja, bonton,
ki so se ga morale držati, če niso hotele sprožiti »govoric«, kajti »lepo obna-
172 Po dr. Fürstu, Materinstvo. Varujte nežni cvet, Ženski svet (1924), 190–191.
173 Menstruacija je bila za moške mislece in praktike ena od bolj intrigantnih manifestacij ženskega spo-
la in posvečali so se ji veliki umi tako rekoč vseh zgodovinskih časov evropske preteklosti. V poznem 19.
stoletju pa so ji hiteli določati najustreznejšo, najbolj zdravo in najnormalnejšo obliko: določili so količi-
no povprečno ‚prelite‘ krvi (najmanj, 90 g na eno menstruacijo, krvi izgubijo dekleta, ki živijo v hladnejših
predelih, več, 360 g, dekleta, ki živijo v južnih predelih Evrope, ‚najobilnejše‘ menstruacije, 600 g, pa ima-
jo dekleta v tropskih predelih), odvisnost količine od rase, barve las (temnolaske bolj in svetlolaske manj),
razredne pripadnosti, določili so starost prve menarhe (»Menstruacija nostopi med 9. in 24. letom. Najpo-
gosteje med 14. in 15. letom,« je strnil spoznanja, plod vsesvetovnih meritev v 19. stoletju, Marc d‘Espine.)
in vse mogoče vplive od podnebja, razredne in poklicne pripadnosti (»Večina žensk, ki dobe prvo menstrua-
cijo do 14. leta, so: gospodinje, perice, kmečke dekle, čevljarke, babice, vzgojiteljice, paznice; do 15. leta: kuha-
rice, šivilje, trgovke, dojilje, igralke, poljske delavke; do 16. leta: sobarice, prostitutke, učiteljice, paznice; pred
13. letom pa: učiteljice, pevke, študentke in modistke,« beremo pri Webru.), spolne aktivnosti, ki delujejo na
prerano ali prepozno pojavitev menarhe itd. Več o razumevanju menstruacije skozi evropsko zgodovino v:
Sabina Žnidaršič, Zgodovina menstruacije ali zgodovina moškega čudenja, Spol: Ž, uredili Lenca Bogovič
in Zoja Skušek, Ljubljana 1996, 7–24. Iz tega članka so tudi vsi uporabljeni citati.
174 Po dr. Fürstu, Ženski svet (1924), 190.
175 »Matere, dostikrat je bolje, da zamudi hčerka leto šole, kakor da hodi sploh zastonj vanjo. Matere, ali ne vi-
dite bele žene, ki hodi za vašo miljenko? /…/ Šola ne ugaja vsakemu dekletu, vzemite jo ven, dokler je čas,« sve-
tuje dr. Fürst, n. m.
176 »Pri že razvitem slabotnem dekletcu povzroči vsako razočaranje pobitost in druga čustva, ki so znaki histe-
rije. Z zdravniškega stališča je treba prepovedati ples, gledališče, kino, znanja, ki vznemirjajo. Paziti je tre-
ba na bolehne tako, da se tega ne zavedajo, ne smete jih navaditi, da poslušajo, kaj jih boli, a same premišljuj-
te in uvažujte.« N. m.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
vzgoje še večji. Vzgojno najdelikatnejše obdobje v dekliškem življenju je
bila puberteta, »doba, ko se razvija deklica iz otroka«,172 to je bil »za previ-
dno mater čas poln skrbi«. Tedaj je prišlo na vrsto skrbno in vestno disci-
pliniranje (tj. vzgajanje) prebujajočega se spolnega nagona. Mati je v pre-
cejšnji meri odgovorna za to, da dobi dekle prvo menstruacijo173 ob pri-
mernem času (ne prekmalu, ne prepozno) in da poteka puberteta kar se
da enakomerno; »prezgodaj je še slabše kakor prepozno, ker je tako deklet-
ce vedno slabotno – in zdaj je mnogo zgodnjih slučajev. Tega je krivo: ne-
mirno življenje, prehudo delo ali učenje, razburljivi prizori, nezadostna pa
tudi prepoprana in premesna hrana, čitanje razburljivih dogodkov. Vsako
prerano spolno razvijanje škoduje telesu in uniči duha, nerazvito telo ni do-
volj močno in tako ostane ženska vse življenje slabotna in slaboten je njen
zarod.«174 Mati mora paziti ne zgolj na pravilno prehrano, da ima dekle
dovolj spanja in počitka,175 odgovorna je tudi za to, da ji hči zaradi vseh
naporov ne zboli za histerijo.176 Skratka, mati mora še vedno budno pazi-
ti na pravilen razvoj dekleta, še posebej v tem času nevarnega prehoda iz
otroštva v odraslost. »So razne nevarnosti, ki prete otroku,« opozarja Žen-
ski svet naše matere, »ko se razvija v dekle. Budno materino oko jim bo sle-
dilo in bo branilo svojega ljubčka pred njimi.«
70 Za dekleta so (še) veljala tudi posebna pravila lepega vedenja, bonton,
ki so se ga morale držati, če niso hotele sprožiti »govoric«, kajti »lepo obna-
172 Po dr. Fürstu, Materinstvo. Varujte nežni cvet, Ženski svet (1924), 190–191.
173 Menstruacija je bila za moške mislece in praktike ena od bolj intrigantnih manifestacij ženskega spo-
la in posvečali so se ji veliki umi tako rekoč vseh zgodovinskih časov evropske preteklosti. V poznem 19.
stoletju pa so ji hiteli določati najustreznejšo, najbolj zdravo in najnormalnejšo obliko: določili so količi-
no povprečno ‚prelite‘ krvi (najmanj, 90 g na eno menstruacijo, krvi izgubijo dekleta, ki živijo v hladnejših
predelih, več, 360 g, dekleta, ki živijo v južnih predelih Evrope, ‚najobilnejše‘ menstruacije, 600 g, pa ima-
jo dekleta v tropskih predelih), odvisnost količine od rase, barve las (temnolaske bolj in svetlolaske manj),
razredne pripadnosti, določili so starost prve menarhe (»Menstruacija nostopi med 9. in 24. letom. Najpo-
gosteje med 14. in 15. letom,« je strnil spoznanja, plod vsesvetovnih meritev v 19. stoletju, Marc d‘Espine.)
in vse mogoče vplive od podnebja, razredne in poklicne pripadnosti (»Večina žensk, ki dobe prvo menstrua-
cijo do 14. leta, so: gospodinje, perice, kmečke dekle, čevljarke, babice, vzgojiteljice, paznice; do 15. leta: kuha-
rice, šivilje, trgovke, dojilje, igralke, poljske delavke; do 16. leta: sobarice, prostitutke, učiteljice, paznice; pred
13. letom pa: učiteljice, pevke, študentke in modistke,« beremo pri Webru.), spolne aktivnosti, ki delujejo na
prerano ali prepozno pojavitev menarhe itd. Več o razumevanju menstruacije skozi evropsko zgodovino v:
Sabina Žnidaršič, Zgodovina menstruacije ali zgodovina moškega čudenja, Spol: Ž, uredili Lenca Bogovič
in Zoja Skušek, Ljubljana 1996, 7–24. Iz tega članka so tudi vsi uporabljeni citati.
174 Po dr. Fürstu, Ženski svet (1924), 190.
175 »Matere, dostikrat je bolje, da zamudi hčerka leto šole, kakor da hodi sploh zastonj vanjo. Matere, ali ne vi-
dite bele žene, ki hodi za vašo miljenko? /…/ Šola ne ugaja vsakemu dekletu, vzemite jo ven, dokler je čas,« sve-
tuje dr. Fürst, n. m.
176 »Pri že razvitem slabotnem dekletcu povzroči vsako razočaranje pobitost in druga čustva, ki so znaki histe-
rije. Z zdravniškega stališča je treba prepovedati ples, gledališče, kino, znanja, ki vznemirjajo. Paziti je tre-
ba na bolehne tako, da se tega ne zavedajo, ne smete jih navaditi, da poslušajo, kaj jih boli, a same premišljuj-
te in uvažujte.« N. m.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
