Page 73 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 73
Materinstvo 71
šanje nam kaže pri dekletu mero njene vzgoje in njene nravnosti«. 177 Še po-
sebej aktualno in delikatno pa je bilo vprašanje, kako naj se sodobna de-
kleta po novem »obnašajo napram fantom«, kajti sedaj so z njimi prihajale
v rednejše, manj formalne in zato tudi kočljivejše stike. Temeljna pravila
obnašanja dekleta, ki si je hotelo ohraniti »dobro ime« v fantovski družbi,
lahko strnemo v šest točk, šest dekliških čednosti:
1. Preprostost. »Preproste naj bodo tvoje kretnje, preprosta naj bo
tvoja govorica in preprosta naj bo tvoja obleka,« svetujejo dekletom
sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja v Ženskem svetu. Preprostost v
oblačenju je pomenila predvsem previdnost pred preveliko ekstra-
vagantnostjo in prevelikim zaupanjem v modne muhe.178
2. Dostojnost v vedenju. »Kretnje naj bodo umirjene in govorica ne
preglasna. Kako grdo je videti dekleta v družbi s fantom, pa se dekle
surovo obnaša, npr. da maha okrog sebe z rokami, ploska z rokami,
sune z roko ali komolcem, če hoče kaj poudariti ali pokazati, kriči,
se glasno smeje in se pri tem sklanja naprej in nazaj, govori tako gla-
sno, da jo morajo vsi mimoidoči slišati in še njena prijateljica, ki sta-
nuje v bližnji hiši.«
3. Spoštovanje pravil obnašanja med fantom in dekletom, ki so
zahtevala, da »fant najprej pozdravi«, dekle pa mu »odgovori s pri-
jaznim odzdravom«. Dekle je fantu dolžna odzdraviti, če ne, je
to žalitev in velja za znak preziranja. »Dekle ne sme fanta na ce-
sti ustaviti«, mu pa po pozdravu prva poda roko. O čemer naj bi
kramljala, je veljalo, da tisto, »kar pač naravno pride v pogovor«,
vendar pa dekle ne sme »dati prilike opolzkim in dvoumnim pogo-
vorom«.
4. Sramežljivost. »Dekliška sramežljivost« je veljala (še) vedno za
posebno čednost in odliko, kajti »sramežljivost je oni čar, ki kra-
si dekle«, pravi svetovalka Vida. (Še vedno) je veljalo, da dekle
ne sme prehitro pokazati naklonjenosti do fanta, »četudi ga ima
rada«. Prav tako, pravi svetovalka, naj dekle fantu »ne odpira takoj
okna«, pa sestankov »o mraku se naj izogiba«, kajti tako dekle zač-
nejo ljudje obrekovati in »izgubi svoje dobro ime«. »Tako dekle,« re-
sno svari Vida, »dobi slab glas in pošten fant se je izogiblje.«
177 Vida, Razgovori. Kako naj se obnaša dekle napram fantu, Ženski svet (1925), 109–111.
178 Tudi iz omenjenih navodil vidimo, da so bili tovrstni članki praviloma namenjeni premožnejšim dekle-
tom, vsekakor ta svarila niso mogla veljati za finančno »podhranjena« delavska in kmečka dekleta.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
šanje nam kaže pri dekletu mero njene vzgoje in njene nravnosti«. 177 Še po-
sebej aktualno in delikatno pa je bilo vprašanje, kako naj se sodobna de-
kleta po novem »obnašajo napram fantom«, kajti sedaj so z njimi prihajale
v rednejše, manj formalne in zato tudi kočljivejše stike. Temeljna pravila
obnašanja dekleta, ki si je hotelo ohraniti »dobro ime« v fantovski družbi,
lahko strnemo v šest točk, šest dekliških čednosti:
1. Preprostost. »Preproste naj bodo tvoje kretnje, preprosta naj bo
tvoja govorica in preprosta naj bo tvoja obleka,« svetujejo dekletom
sredi dvajsetih let prejšnjega stoletja v Ženskem svetu. Preprostost v
oblačenju je pomenila predvsem previdnost pred preveliko ekstra-
vagantnostjo in prevelikim zaupanjem v modne muhe.178
2. Dostojnost v vedenju. »Kretnje naj bodo umirjene in govorica ne
preglasna. Kako grdo je videti dekleta v družbi s fantom, pa se dekle
surovo obnaša, npr. da maha okrog sebe z rokami, ploska z rokami,
sune z roko ali komolcem, če hoče kaj poudariti ali pokazati, kriči,
se glasno smeje in se pri tem sklanja naprej in nazaj, govori tako gla-
sno, da jo morajo vsi mimoidoči slišati in še njena prijateljica, ki sta-
nuje v bližnji hiši.«
3. Spoštovanje pravil obnašanja med fantom in dekletom, ki so
zahtevala, da »fant najprej pozdravi«, dekle pa mu »odgovori s pri-
jaznim odzdravom«. Dekle je fantu dolžna odzdraviti, če ne, je
to žalitev in velja za znak preziranja. »Dekle ne sme fanta na ce-
sti ustaviti«, mu pa po pozdravu prva poda roko. O čemer naj bi
kramljala, je veljalo, da tisto, »kar pač naravno pride v pogovor«,
vendar pa dekle ne sme »dati prilike opolzkim in dvoumnim pogo-
vorom«.
4. Sramežljivost. »Dekliška sramežljivost« je veljala (še) vedno za
posebno čednost in odliko, kajti »sramežljivost je oni čar, ki kra-
si dekle«, pravi svetovalka Vida. (Še vedno) je veljalo, da dekle
ne sme prehitro pokazati naklonjenosti do fanta, »četudi ga ima
rada«. Prav tako, pravi svetovalka, naj dekle fantu »ne odpira takoj
okna«, pa sestankov »o mraku se naj izogiba«, kajti tako dekle zač-
nejo ljudje obrekovati in »izgubi svoje dobro ime«. »Tako dekle,« re-
sno svari Vida, »dobi slab glas in pošten fant se je izogiblje.«
177 Vida, Razgovori. Kako naj se obnaša dekle napram fantu, Ženski svet (1925), 109–111.
178 Tudi iz omenjenih navodil vidimo, da so bili tovrstni članki praviloma namenjeni premožnejšim dekle-
tom, vsekakor ta svarila niso mogla veljati za finančno »podhranjena« delavska in kmečka dekleta.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
