Page 74 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 74
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
5. Skromnost, še posebej pri sprejemanju daril. Dekle naj se raz-
veseli kakega skromnega daru od fanta, nikakor pa naj ne spreje-
ma česa vrednejšega: »Fantje sicer ponujajo v svoji hipni zaljublje-
nosti to in ono, toda drugi dan, ko štejejo svoje novce, mislijo z neje-
voljo in s prezirljivostjo na tako dekle. Gotovo se bodo pozneje proti
njej tudi netaktno obnašali.«
6. Previdnost. »Dekle se ne sme nastavljati fantom! /…/ Tudi ne
sme dekle lahkomiselno prezirati svojih častilcev in gledati za dru-
gimi, ki so več ali bogatejši. S tem se fantom zameri in pozneje ji je
mnogokrat žal.« Na koncu ostaneta svetova deklet in fantov loče-
na: oni so tisti, ki love in uporabljajo pri tem vsa sredstva, one pa
so plen.
Dekleta je bilo treba tudi z zgledi, predvsem tistimi strašilnimi, utr-
jevati proti nevarnostim, ki so jim pretile; še vedno so bile te nevarnosti
najpogosteje povezane s spolnostjo oz. z nezaželenimi posledicami pre-
povedane, zunajzakonske spolnosti. Strah pred močno socialno kontrolo,
obrekljivostjo je bil mnogokrat učinkovitejši kot vsa druga vzgojna sred-
stva. Dekleta so prepričevali, da si bodo z izgubo »dobrega glasu« zapra-
vila najboljše življenjske možnosti. »Kaj ostane takemu dekletu,« retorič-
72 no sprašuje Vida. Možnosti za prihodnost dekleta, ki mu je »spodrsnilo«,
so kaj sive: »Poročiti kakega neznačajnega fanta, da ima gorje vse žive dni,
ali pa ostane sama.« Izid v nobenem primeru ni ugoden, kajti »dekle, ki je
z ljubkovanjem izgubilo svoj ugled, težko najde moža. In če se poroči, ne bo
njen zakon nikdar obžarjalo ono soglasje in ona ljubezen, ki veže le pošteno
ženo na moža.«179 Največja kazen za dekletovo neposlušnost, neprimerno
vedenje, predajanje prepovedani zunajzakonski spolnosti je bil nezakon-
ski otrok in s tem neizbrisna družbena stigma, ki se je nezakonstva opri-
jemala še globoko v drugi polovici 20. stoletja. Zato je »dolžnost mater,
da usmerjajo vzgojo svojih hčera v pravec resnobe, dela in polne odgovornosti
za vsa njihova dejanja in nehanja. Neštevilni žalostni primeri iz vsakdanje-
ga življenja naj bodo dekletom strašilni vzgled, da ne bodo nasedala raznim
brezvestnim lahkomišljencem in pohajkovalcem, ki iščejo samo kratkočasja
… Dekleta naj ne hodijo premlada s fanti. Naj se ne boje, da ne bodo dobile
moža; pošteno, delavno, resno in skromno dekle navadno že dobi življenjske-
ga tovariša, sebi enakega; nepremišljena dekleta, ki premlada hodijo s fanti,
179 Vida, Ženski svet (1925), 109–111.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
5. Skromnost, še posebej pri sprejemanju daril. Dekle naj se raz-
veseli kakega skromnega daru od fanta, nikakor pa naj ne spreje-
ma česa vrednejšega: »Fantje sicer ponujajo v svoji hipni zaljublje-
nosti to in ono, toda drugi dan, ko štejejo svoje novce, mislijo z neje-
voljo in s prezirljivostjo na tako dekle. Gotovo se bodo pozneje proti
njej tudi netaktno obnašali.«
6. Previdnost. »Dekle se ne sme nastavljati fantom! /…/ Tudi ne
sme dekle lahkomiselno prezirati svojih častilcev in gledati za dru-
gimi, ki so več ali bogatejši. S tem se fantom zameri in pozneje ji je
mnogokrat žal.« Na koncu ostaneta svetova deklet in fantov loče-
na: oni so tisti, ki love in uporabljajo pri tem vsa sredstva, one pa
so plen.
Dekleta je bilo treba tudi z zgledi, predvsem tistimi strašilnimi, utr-
jevati proti nevarnostim, ki so jim pretile; še vedno so bile te nevarnosti
najpogosteje povezane s spolnostjo oz. z nezaželenimi posledicami pre-
povedane, zunajzakonske spolnosti. Strah pred močno socialno kontrolo,
obrekljivostjo je bil mnogokrat učinkovitejši kot vsa druga vzgojna sred-
stva. Dekleta so prepričevali, da si bodo z izgubo »dobrega glasu« zapra-
vila najboljše življenjske možnosti. »Kaj ostane takemu dekletu,« retorič-
72 no sprašuje Vida. Možnosti za prihodnost dekleta, ki mu je »spodrsnilo«,
so kaj sive: »Poročiti kakega neznačajnega fanta, da ima gorje vse žive dni,
ali pa ostane sama.« Izid v nobenem primeru ni ugoden, kajti »dekle, ki je
z ljubkovanjem izgubilo svoj ugled, težko najde moža. In če se poroči, ne bo
njen zakon nikdar obžarjalo ono soglasje in ona ljubezen, ki veže le pošteno
ženo na moža.«179 Največja kazen za dekletovo neposlušnost, neprimerno
vedenje, predajanje prepovedani zunajzakonski spolnosti je bil nezakon-
ski otrok in s tem neizbrisna družbena stigma, ki se je nezakonstva opri-
jemala še globoko v drugi polovici 20. stoletja. Zato je »dolžnost mater,
da usmerjajo vzgojo svojih hčera v pravec resnobe, dela in polne odgovornosti
za vsa njihova dejanja in nehanja. Neštevilni žalostni primeri iz vsakdanje-
ga življenja naj bodo dekletom strašilni vzgled, da ne bodo nasedala raznim
brezvestnim lahkomišljencem in pohajkovalcem, ki iščejo samo kratkočasja
… Dekleta naj ne hodijo premlada s fanti. Naj se ne boje, da ne bodo dobile
moža; pošteno, delavno, resno in skromno dekle navadno že dobi življenjske-
ga tovariša, sebi enakega; nepremišljena dekleta, ki premlada hodijo s fanti,
179 Vida, Ženski svet (1925), 109–111.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
