Page 75 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 75
Materinstvo 73
pa fantje samo izkoriščajo, a potem pustijo same. Dekle naj vodi vzdržno ži-
vljenje, ako ima kaj ljubezni, če ne do otrok, pa vsaj do same sebe.«180
Ker sta bili v resnici kljub vsem prepričevanjem o novem svetu in no-
vih odnosih med ljudmi prihodnost deklet in življenjska sreča žensk še
vedno tesno povezani z možem, zakonsko zvezo in lastno družino, so se
svarilni nasveti kar kopičili. In vse tja do šestdesetih let 20. stoletja, do
odkritja kontracepcijske tabletke, so lahko dekletom v/za zaščito ponudi-
li zgolj svarilne nasvete: »Pomislite poprej posledice svojih pogovorov in de-
janj in s tem vam bodo prihranjeni /…/ marsikatera jeza, kes in sramota.
Pomislite, da lahkomiselnost vodi sicer po svetočih poljanah, toda pahne ko-
nečno v prepad, iz katerega ni več povratka.«181
»Včerajšnja« mati in »današnja« hči sta stopili z začetkom prejšnjega
stoletja na težavno skupno pot, polno nesporazumov, ločitev in pribli-
ževanj; medgeneracijski konflikt, ta novodobni fantom, produkt hitre-
ga razvoja, ki je zajel tudi naše kraje še pred koncem 19. stoletja, in ki je
v 20. stoletju svojo hitrost samo še pospeševal, je imel (morda res) večji
učinek na odnos med materjo in hčerjo. Otroci niso bili več zgolj dome-
na staršev, sorodstva in bližnjega socialnega okolja, šola, država, komu-
nikacijski mediji, odpiranje perspektiv za realno ali zgolj namišljeno ver-
tikalno spreminjanje posameznikove družbene pozicije, individualni ži-
vljenjski načrti itd. – vse to je rušilo neposredno in »absolutno avtorite-
to, ki se je nekoč uveljavljala v družini«.182 In ker so bile spremembe v na-
činu življenja za ženske še mnogo bolj raznolike, globoke in daljnosežne
(ali so vsaj obetale, da to bodo), je bil nesporazum med materjo in hčer-
jo vanje vračunan.
»Odnos žene do življenja je postal povsem drugačen, za današnjo ženo so
dobile življenjske vrednote novo vsebino. Žena prejšnjih generacij – do mate-
re današnje dorasle hčerke – je živela mirno življenje pod okriljem svoje dru-
žine, dokler ji niso starši poiskali moža; premožnejši so ga kupili z doto, on
ji je pa moral nuditi kot nadomestek življenjsko preskrbo. Nihče ni vprašal
mlade žene, če je zadovoljna, če soglaša, če je srce ne vleče drugam; poglavi-
tno je bilo, da je bila ‚stanu primerno‘ poročena in gmotno preskrbljena. Da-
nes pa so se te razmere temeljito izpremenile. Danes dekle nič več ne čaka,
da ji starši izberejo moža, temveč si mora najprej preskrbeti zaslužek, s kate-
rim se preživlja. Boj za obstanek jo sili, da se posveti poklicu z vso vestnostjo
in vnemo, da mora tekmovati z drugimi, kajti danes, tudi če se ženska poro-
180 A. Ž., Položaj neporočenih mater in njih otrok, Ženski svet (1940), 224.
181 Vida, Ženski svet (1925), 111.
182 Angela Vode, Dva rodova, Ženski svet (1932), 177–180.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
pa fantje samo izkoriščajo, a potem pustijo same. Dekle naj vodi vzdržno ži-
vljenje, ako ima kaj ljubezni, če ne do otrok, pa vsaj do same sebe.«180
Ker sta bili v resnici kljub vsem prepričevanjem o novem svetu in no-
vih odnosih med ljudmi prihodnost deklet in življenjska sreča žensk še
vedno tesno povezani z možem, zakonsko zvezo in lastno družino, so se
svarilni nasveti kar kopičili. In vse tja do šestdesetih let 20. stoletja, do
odkritja kontracepcijske tabletke, so lahko dekletom v/za zaščito ponudi-
li zgolj svarilne nasvete: »Pomislite poprej posledice svojih pogovorov in de-
janj in s tem vam bodo prihranjeni /…/ marsikatera jeza, kes in sramota.
Pomislite, da lahkomiselnost vodi sicer po svetočih poljanah, toda pahne ko-
nečno v prepad, iz katerega ni več povratka.«181
»Včerajšnja« mati in »današnja« hči sta stopili z začetkom prejšnjega
stoletja na težavno skupno pot, polno nesporazumov, ločitev in pribli-
ževanj; medgeneracijski konflikt, ta novodobni fantom, produkt hitre-
ga razvoja, ki je zajel tudi naše kraje še pred koncem 19. stoletja, in ki je
v 20. stoletju svojo hitrost samo še pospeševal, je imel (morda res) večji
učinek na odnos med materjo in hčerjo. Otroci niso bili več zgolj dome-
na staršev, sorodstva in bližnjega socialnega okolja, šola, država, komu-
nikacijski mediji, odpiranje perspektiv za realno ali zgolj namišljeno ver-
tikalno spreminjanje posameznikove družbene pozicije, individualni ži-
vljenjski načrti itd. – vse to je rušilo neposredno in »absolutno avtorite-
to, ki se je nekoč uveljavljala v družini«.182 In ker so bile spremembe v na-
činu življenja za ženske še mnogo bolj raznolike, globoke in daljnosežne
(ali so vsaj obetale, da to bodo), je bil nesporazum med materjo in hčer-
jo vanje vračunan.
»Odnos žene do življenja je postal povsem drugačen, za današnjo ženo so
dobile življenjske vrednote novo vsebino. Žena prejšnjih generacij – do mate-
re današnje dorasle hčerke – je živela mirno življenje pod okriljem svoje dru-
žine, dokler ji niso starši poiskali moža; premožnejši so ga kupili z doto, on
ji je pa moral nuditi kot nadomestek življenjsko preskrbo. Nihče ni vprašal
mlade žene, če je zadovoljna, če soglaša, če je srce ne vleče drugam; poglavi-
tno je bilo, da je bila ‚stanu primerno‘ poročena in gmotno preskrbljena. Da-
nes pa so se te razmere temeljito izpremenile. Danes dekle nič več ne čaka,
da ji starši izberejo moža, temveč si mora najprej preskrbeti zaslužek, s kate-
rim se preživlja. Boj za obstanek jo sili, da se posveti poklicu z vso vestnostjo
in vnemo, da mora tekmovati z drugimi, kajti danes, tudi če se ženska poro-
180 A. Ž., Položaj neporočenih mater in njih otrok, Ženski svet (1940), 224.
181 Vida, Ženski svet (1925), 111.
182 Angela Vode, Dva rodova, Ženski svet (1932), 177–180.
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
