Page 68 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1

Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...

nih vprašanj; s tem ko so postale ženske moškim neposredne konkurent-
ke pri delu in za delo oz. se jim je to vsaj nenehno očitalo in se jih posku-
šalo izriniti iz tistih (tudi za moške) zanimivejših na tiste manj zanimive,
manj perspektivne položaje. V konfliktih izven domačih sten, ko ženska
ni bila več kraljica, ampak konkurentka, v boju proti kateri so bila dovo-
ljena skoraj vsa sredstva, se je spreminjala tudi ženska natura.

Nova ženska (za)hrepeni po »osvoboji« na skoraj vseh področjih druž-

benega in zasebnega življenja, se emancipira; beseda sama pa ima pri nas,

odkar se je pojavila, pejorativen pomen: tako je na primer Mahnič zapi-

sal, da »ženska emancipantinja vedno bolj opušča, kar je ženskega, hoče po-

stati virtuozinja v strokah, katere so za moškega, da si tako moškega spra-

vi pod pete in ona sama absolutno gospoduje«.164 »V bistvu pa je vsa eman-

cipacija žene vendarle le osveščanje /poudarjeno v izvirniku/, tj. prebuja-

nje zavesti o samovrednosti njenega življenja …, je apel na človeka v ženi /

poudarjeno v izvirniku/,« je v zgodnjih tridesetih letih prejšnjega stoletja

zapisala Anica Černe165 in poetično pojasnila, »da žena noče biti v sociolo-

škem smislu več zajedalka, niti rastlina ovijalka, temveč samoraslo drevo, ki

srka z lastnimi koreninami življenjske sokove matere zemlje, ki z lastno mo-

čjo kljubuje viharjem in ki jo njeno lastno hrepenenje dviga v višine.« Tako

66 rekoč vse obravnavano obdobje, od prvih številk tržaške Slovenke pa do
številk Ženskega sveta tik pred izbruhom druge svetovne vojne, so hitele

(so morale hiteti) borke za boljši položaj žensk pri nas s pojasnili in zago-

tovili, »da ni res, da se emancipirana žena odteguje rodbini in odtujuje svo-

jemu najsvetejšemu poklicu, ni res, da hoče njena duhovna rast zadušiti glas

prirode in pesem srca /…/ žena ne misli konkurirati možu«. Ves čas so pou-

darjale priznavanje in sprejemanje »življenjskih dejstev in življenjskih nuj-

nosti«, ki izhajajo tako iz telesne kot duševne »dvospolnosti« ljudi. (Slo-

venske) ženske se v imenu emancipacije ne odrekajo obveznostim, nujno-

stim, ki jim jih je naložila narava, ampak hočejo sprejeti (še) nove, tiste,

ki jih pred njih »kot ljudi« postavlja novi čas. »Prava ženska osvoboja« zah-

teva žensko z »visokim etičnim odnosom« do vprašanj in dolžnosti, ki jih

prinaša življenje v novem stoletju.

Visoke zahteve, ki so si jih ženske postavljale, so zahtevale tako od
mater kot vzgojiteljev in celotne družbe drugačen odnos in predvsem
vzgojo ženske mladine.

164 A. Mahnič, Žensko poglavje. Kaj včinja tako žensko malikovanje v ženskah samih?, Rimski katolik
(1893), 313–316.
165 Anica Černe, O vzgoji naše ženske mladine, Ženski svet (1933), 257–260.

DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA