Page 69 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 69
Materinstvo 67
1. Prva zahteva je, »da naj bi bila tudi vzgoja ženske mladine pri-
rodnejša«; s tako vzgojo bi dosegli pristnejše, prijateljske odno-
se med fanti in dekleti. Blagodejna posledica takih vzgojnih prije-
mov bi bila tudi zadovoljitev ženske želje po »prirodnejšem in bolj
splošno človeškem odnosu med možem in ženo«. To pa bi vsekakor
pripomoglo k premagovanju krize zakona (o tem več v nadaljeva-
nju naloge).
2. Anica Černe je kot pedagoginja zahtevala, »naj vzgoja žensko
mladino sprošča in osamosvaja«. Sposobnost samostojnega življe-
nja je ena od zahtev časa, ki pogosto terja od žene, da je »sposob-
na ostati sama in živeti vendar polno in vredno človeško življenje«.
Zato morajo vzgojitelji, še posebej pa matere, prenehati s prakso
vzgajanja deklet za podrejanje, odvisnost, nesamostojnost.
3. Novi vzgojni cilji pa so zahtevali tudi nove vzgojne prakse.
Najbrž je bilo prav tu največ težav in konfliktov. Če želimo tudi
dekle vzgojiti za samostojnost, odgovornost in kar je še podobnih
lastnosti, moramo z njo ravnati približno tako, kot so že tradicio-
nalno ravnali s fanti. Manj kontrole in nadzorstva, pa več zaupa-
nja in širokogrudnosti, svetuje Anica Černe, kajti »prijateljski od-
nos med vzgojiteljem in gojencem je uspešnejši od kontrole in pravo
duhovno vodstvo uspešnejše od kontrole … Prirodnejša vzgoja bo v
tem pogledu tudi boljša in etičnejša vzgoja. Seveda, dekletu je treba
poleg tega samozavestnejše /poudarjeno v izvirniku/ vzgoje, ki mu
bo dala, da se čim prej zave svoje lastne moči /poudarjeno v izvir-
niku/ in odgovornosti ter da zaživi na ‚lastno pest‘«.
4. Konec je s staro vzgojo deklet za šibki, bolni spol, nove vzgoj-
ne cilje je mogoče doseči le, če »gojimo zavest polnovrednosti /po-
udarjeno v izvirniku/«. Očitek Anice Černe, da »naša vzgoja še ve-
dno vzbuja čut manjvrednosti v njej, saj naglaša že od rojstva nje-
no manjšo fizično odpornost, njeno telesno slabost in družabno brez-
pomembnost, ji zabranjuje svobodnejši razmah v temperamentnejši
igri, se smeje njenim načrtom za bodočnost, jo radi njenega spola ali
radi telesne ‚lepote‘ razbremenjuje pri duhovnem delu in ji tako često
sugerira duševno zaostalost za fanti,«166 je letel predvsem na matere
kot tiste najodgovornejše za zgodnjo in tudi sicer domačo vzgo-
jo hčera.167
166 N. m.
167 Na zanemarjanje hčera na račun privilegiranja sinov v (slovenskih) družinah opozarjajo že v Slovenki.
»Predvsem ne sme deklica oziroma sestrica nikoli slutiti ali celo čutiti, da bi bila manj važno bitje kakor njen
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
1. Prva zahteva je, »da naj bi bila tudi vzgoja ženske mladine pri-
rodnejša«; s tako vzgojo bi dosegli pristnejše, prijateljske odno-
se med fanti in dekleti. Blagodejna posledica takih vzgojnih prije-
mov bi bila tudi zadovoljitev ženske želje po »prirodnejšem in bolj
splošno človeškem odnosu med možem in ženo«. To pa bi vsekakor
pripomoglo k premagovanju krize zakona (o tem več v nadaljeva-
nju naloge).
2. Anica Černe je kot pedagoginja zahtevala, »naj vzgoja žensko
mladino sprošča in osamosvaja«. Sposobnost samostojnega življe-
nja je ena od zahtev časa, ki pogosto terja od žene, da je »sposob-
na ostati sama in živeti vendar polno in vredno človeško življenje«.
Zato morajo vzgojitelji, še posebej pa matere, prenehati s prakso
vzgajanja deklet za podrejanje, odvisnost, nesamostojnost.
3. Novi vzgojni cilji pa so zahtevali tudi nove vzgojne prakse.
Najbrž je bilo prav tu največ težav in konfliktov. Če želimo tudi
dekle vzgojiti za samostojnost, odgovornost in kar je še podobnih
lastnosti, moramo z njo ravnati približno tako, kot so že tradicio-
nalno ravnali s fanti. Manj kontrole in nadzorstva, pa več zaupa-
nja in širokogrudnosti, svetuje Anica Černe, kajti »prijateljski od-
nos med vzgojiteljem in gojencem je uspešnejši od kontrole in pravo
duhovno vodstvo uspešnejše od kontrole … Prirodnejša vzgoja bo v
tem pogledu tudi boljša in etičnejša vzgoja. Seveda, dekletu je treba
poleg tega samozavestnejše /poudarjeno v izvirniku/ vzgoje, ki mu
bo dala, da se čim prej zave svoje lastne moči /poudarjeno v izvir-
niku/ in odgovornosti ter da zaživi na ‚lastno pest‘«.
4. Konec je s staro vzgojo deklet za šibki, bolni spol, nove vzgoj-
ne cilje je mogoče doseči le, če »gojimo zavest polnovrednosti /po-
udarjeno v izvirniku/«. Očitek Anice Černe, da »naša vzgoja še ve-
dno vzbuja čut manjvrednosti v njej, saj naglaša že od rojstva nje-
no manjšo fizično odpornost, njeno telesno slabost in družabno brez-
pomembnost, ji zabranjuje svobodnejši razmah v temperamentnejši
igri, se smeje njenim načrtom za bodočnost, jo radi njenega spola ali
radi telesne ‚lepote‘ razbremenjuje pri duhovnem delu in ji tako često
sugerira duševno zaostalost za fanti,«166 je letel predvsem na matere
kot tiste najodgovornejše za zgodnjo in tudi sicer domačo vzgo-
jo hčera.167
166 N. m.
167 Na zanemarjanje hčera na račun privilegiranja sinov v (slovenskih) družinah opozarjajo že v Slovenki.
»Predvsem ne sme deklica oziroma sestrica nikoli slutiti ali celo čutiti, da bi bila manj važno bitje kakor njen
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
