Page 76 - Sabina Žnidaršič Žagar, Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti nego kuhati in prati ... Digitalna knjižnica, Compendia 1
P. 76
Ženski pa so vzrasle svetlejše dolžnosti ...
či, to še ne pomeni, da je preskrbljena za življenje. Kadar se današnje dekle
poroči, je navadno že samostojna ženska, ki si izbira moža po svojem nagne-
nju ali pa vsaj po svobodni volji. To stališče mladega dekleta pa je gotovo iz-
premenilo njeno razmerje do staršev v splošnem, posebej pa do matere,«183 je
zapisala Angela Vode leta 1932.
Sodobno medvojno dekle in sodobna žena se od svojih mater in babic
razlikujeta tako po pričakovanjih kot po ravnanjih; pričakujeta (tudi) la-
stno življenje, kariero, poklic, ki jima bo nudil osebno zadovoljstvo, pri-
čakujeta moža, ki ju bo ljubil, spoštoval in razumel njuno žensko bistvo,
moža, ki ga bosta (lahko) ljubili in spoštovali, pričakujeta otroke, vendar
ne preveč, in želita si ostati lepi.184 Zato ravnata drugače kot sta (lahko)
ravnali še njuni materi in babici; obiskujeta šolo/-e, vpisujeta se v različ-
ne tečaje, telovadita v telovadnih društvih, vključujeta se v žolčne pole-
mike o socialnih in (celo) političnih temah, pišeta za časopise in izdajata
lastne revije, demonstrirata in se (celo javno) zavzemata za manjše števi-
lo otrok v družini, za pravice otrok, tudi tistih nerojenih, zavzemata se za
pravico (in odgovornost) do lastnega telesa. Nikakor nočeta (in ne mo-
reta) več sprejemati nevidne vloge svojih mater in babic, v svetu hočeta
biti (tudi) slišani. In pri teh prizadevanjih imata tudi uspehe, ženske nju-
74 ne generacije vstopajo v prostore javnega. Doma, v krogu lastnih družin,
183 N. m.
184 Za žensko je postajalo čedalje pomembneje, da je bila in da je, kljub teku življenja, ostala lepa ali vsaj
negovana. Posebno v Ženskem svetu so se kar vrstili nasveti, na primer o tem, kako lahko hrana vpliva na
lepoto (ženskega) telesa, še posebej na izgled kože (»Zlasti čista in gladka polt je bistveni del zunanje lepo-
te … Gube okoli oči in ust se odpravljajo z uživanjem zelenjave, ker prav zelenjava posebno ugodno vpliva na
gladkost polti. Uživanje redkvice zlasti po zajutreku so smatrali že davno kot sredstvo, ki daje človeku glad-
ko, mehko in čisto polt … Premastne jedi so tudi v kvar lepim zunanjim oblikam. Človeško telo asimilira le
gotovo količino tolšče; kaj je je preveč, se nabira v tolstnici, zlasti na trebuhu, na bokih i.t.d. v največjo gro-
zo moderne dame, ki s toliko skrbjo neguje vitkost svojega telesa, da zadosti neizprosni zahtevi sedanje mode,«
zapišejo v sestavku Higiena. Vpliv hrane na lepoto telesa (Ženski svet (1924), 190), kako naj si ženska po
porodu ohrani oz. povrne prejšnjo postavo, kar je postalo sedaj čedalje pomembneje (»Matere, neguj-
te svoje telo, da ne boste po par porodih uvele in onemogle, ali pa pretirano debele; za vse to vas okolica pomi-
luje, morda celo prezira, kar se čestokrat zgodi posebno od strani moža,« lahko beremo v Materinstvo. Ma-
tere, negujte svoje telo, Ženski svet (1925), 297–298). Ženska lepota postaja pomemben atribut ženske, ki
ji pomaga tako pri neposredni, običajni poklici karieri (»Tipična za poklic nameščenke je vloga njene zu-
nanje pojave. Lepota je dar narave, a v mnogih službah za žensko predpogoj za uspeh … To je žalosten doku-
ment ženine odvisnosti: celo v službi je ne ocenjujejo po zmožnostih, temveč po zunanji mikavnosti,« zapiše
Tončka Bajde; V katerih poklicih se udejstvuje največ žena, Ženski svet (1932), 354–355), ali pa ji poma-
ga do zmage na lepotne tekmovanju, dejavnosti, ki se je razvila prav v razuzdanem času po prvi svetov-
ni vojni in žela tako odobravanja kot ostre kritike. Tako opozarja, na primer, v Ženskem svetu Vida P. ma-
tere, ki vodijo svoje hčere na lepotna tekmovanja: »Kaj je bolj nestalno, bolj minljivo kot lepota? Notranja
in zunanja lepota sta si kakor v obratnem sorazmerju: lepota duše raste z leti, lepota lica pa izginja s časom …
Bolezen, trplenje notranjo lepoto poglablja, zunanjo uničuje …« (Vida P., Lepotne tekme in mati, Ženski
svet (1930), 59). Francozi pa so priredili celo izbor najvrlejše francoske mladenke, ki se je lahko pohvalila
s povsem drugačnimi kvalitetami kot sta »lahkomiselnost in razuzdanost« (Po ženskem svetu, Nagrada za
ženske vrline, Ženski svet (1923), 42).
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
či, to še ne pomeni, da je preskrbljena za življenje. Kadar se današnje dekle
poroči, je navadno že samostojna ženska, ki si izbira moža po svojem nagne-
nju ali pa vsaj po svobodni volji. To stališče mladega dekleta pa je gotovo iz-
premenilo njeno razmerje do staršev v splošnem, posebej pa do matere,«183 je
zapisala Angela Vode leta 1932.
Sodobno medvojno dekle in sodobna žena se od svojih mater in babic
razlikujeta tako po pričakovanjih kot po ravnanjih; pričakujeta (tudi) la-
stno življenje, kariero, poklic, ki jima bo nudil osebno zadovoljstvo, pri-
čakujeta moža, ki ju bo ljubil, spoštoval in razumel njuno žensko bistvo,
moža, ki ga bosta (lahko) ljubili in spoštovali, pričakujeta otroke, vendar
ne preveč, in želita si ostati lepi.184 Zato ravnata drugače kot sta (lahko)
ravnali še njuni materi in babici; obiskujeta šolo/-e, vpisujeta se v različ-
ne tečaje, telovadita v telovadnih društvih, vključujeta se v žolčne pole-
mike o socialnih in (celo) političnih temah, pišeta za časopise in izdajata
lastne revije, demonstrirata in se (celo javno) zavzemata za manjše števi-
lo otrok v družini, za pravice otrok, tudi tistih nerojenih, zavzemata se za
pravico (in odgovornost) do lastnega telesa. Nikakor nočeta (in ne mo-
reta) več sprejemati nevidne vloge svojih mater in babic, v svetu hočeta
biti (tudi) slišani. In pri teh prizadevanjih imata tudi uspehe, ženske nju-
74 ne generacije vstopajo v prostore javnega. Doma, v krogu lastnih družin,
183 N. m.
184 Za žensko je postajalo čedalje pomembneje, da je bila in da je, kljub teku življenja, ostala lepa ali vsaj
negovana. Posebno v Ženskem svetu so se kar vrstili nasveti, na primer o tem, kako lahko hrana vpliva na
lepoto (ženskega) telesa, še posebej na izgled kože (»Zlasti čista in gladka polt je bistveni del zunanje lepo-
te … Gube okoli oči in ust se odpravljajo z uživanjem zelenjave, ker prav zelenjava posebno ugodno vpliva na
gladkost polti. Uživanje redkvice zlasti po zajutreku so smatrali že davno kot sredstvo, ki daje človeku glad-
ko, mehko in čisto polt … Premastne jedi so tudi v kvar lepim zunanjim oblikam. Človeško telo asimilira le
gotovo količino tolšče; kaj je je preveč, se nabira v tolstnici, zlasti na trebuhu, na bokih i.t.d. v največjo gro-
zo moderne dame, ki s toliko skrbjo neguje vitkost svojega telesa, da zadosti neizprosni zahtevi sedanje mode,«
zapišejo v sestavku Higiena. Vpliv hrane na lepoto telesa (Ženski svet (1924), 190), kako naj si ženska po
porodu ohrani oz. povrne prejšnjo postavo, kar je postalo sedaj čedalje pomembneje (»Matere, neguj-
te svoje telo, da ne boste po par porodih uvele in onemogle, ali pa pretirano debele; za vse to vas okolica pomi-
luje, morda celo prezira, kar se čestokrat zgodi posebno od strani moža,« lahko beremo v Materinstvo. Ma-
tere, negujte svoje telo, Ženski svet (1925), 297–298). Ženska lepota postaja pomemben atribut ženske, ki
ji pomaga tako pri neposredni, običajni poklici karieri (»Tipična za poklic nameščenke je vloga njene zu-
nanje pojave. Lepota je dar narave, a v mnogih službah za žensko predpogoj za uspeh … To je žalosten doku-
ment ženine odvisnosti: celo v službi je ne ocenjujejo po zmožnostih, temveč po zunanji mikavnosti,« zapiše
Tončka Bajde; V katerih poklicih se udejstvuje največ žena, Ženski svet (1932), 354–355), ali pa ji poma-
ga do zmage na lepotne tekmovanju, dejavnosti, ki se je razvila prav v razuzdanem času po prvi svetov-
ni vojni in žela tako odobravanja kot ostre kritike. Tako opozarja, na primer, v Ženskem svetu Vida P. ma-
tere, ki vodijo svoje hčere na lepotna tekmovanja: »Kaj je bolj nestalno, bolj minljivo kot lepota? Notranja
in zunanja lepota sta si kakor v obratnem sorazmerju: lepota duše raste z leti, lepota lica pa izginja s časom …
Bolezen, trplenje notranjo lepoto poglablja, zunanjo uničuje …« (Vida P., Lepotne tekme in mati, Ženski
svet (1930), 59). Francozi pa so priredili celo izbor najvrlejše francoske mladenke, ki se je lahko pohvalila
s povsem drugačnimi kvalitetami kot sta »lahkomiselnost in razuzdanost« (Po ženskem svetu, Nagrada za
ženske vrline, Ženski svet (1923), 42).
DIGITALNA KNJIŽNICA
ZBIRKA COMPENDIA
